U Italiji nestalo oružje namjenjeno Hrvatskoj 1994. godine

[duje]

Vlada republike Italije je proglasila državnom tajnom podatke o nestanku oružja namjenjenog Hrvatskoj 1994 i tako spriječila istragu. Nestalo je oružje koje je bilo namjenjeno Hrvatskoj 1994, a bilo je zapljenjeno na brodu "Jardan ekspres". Brod su zaustavili brodovi britanske i italijanske mornarice u Otrantskim vratima i otpratili u luku Taranto. Oružje je bilo uskladišteno, sud je kasnije naredio, da se uništi. Izgleda, da oružje nije bilo uništeno, več kako nagađaju mediji, sada isporučeno civilnim brodovima libijskim pobunjenicima. Radi se o 400kom protuoklopnih raketa Fagot, 30.000kom AK-47, 11.000 ručnih bacača i 32.000.000 kom pješadijskog streljiva.


Vir: Novice.Dnevnik.si Novice/Svet
Skrivnostno izginotje 400 raket in tisoče kosov orožja
Berlusconijeva vlada z oznako stroge zaupnosti preprečila preiskavo, ali je pred leti Hrvaški namenjeno nelegalno orožje končalo v Libiji

Rim - Italijanska vlada je s pečatom državne tajnosti ustavila preiskavo nenavadnega izginotja velike količine orožja in streliva iz vojaškega oporišča z otoka Santo Stefano na severu Sardinije. Po pisanju časnika Corriere della Sera bi lahko z njim oborožili manjšo armado, saj so iz podzemnega zaklonišča nekdanje Natove podmorniške baze pred dvema mesecema neznano kam prepeljali tudi 400 protioklepnih vodenih raket fagot, 30.000 avtomatskih pušk AK-47, 11.000 ročnih raketometov in 32 milijonov kosov streliva za strojnice. Vse to orožje sta britanska in italijanska mornarica zaplenili leta 1994, potem ko so njihove protiobveščevalne službe odkrile, da ga iz Ukrajine na Hrvaško prevaža ladja pod malteško zastavo.
 
 Ladjo Jadran express sta takrat britanska korveta in italijanska patruljna ladja ustavili v Otrantskih vratih in jo prisilili k privezu v pristanišču Taranto. Namig o orožju na ladji so dobili od ukrajinske obveščevalne službe, katere agent je na ladjo namestil satelitsko sledilno napravo. Zaplenjeno orožje so italijanske vojaške oblasti uskladiščile, kapitan ladje pa se je izmuznil sodnemu pregonu, ker je bil s svojim tovorom zajet v mednarodnih vodah in zatorej zunaj oblasti italijanskega pravosodja. Po naključju se je dosje tega tihotapljenja orožja znova odprl nekaj let kasneje, ko je posebna skupina za boj proti mafiji v Piemontu preiskovala dejavnost te združbe in naletela na posle z ruskimi in ukrajinskimi oligarhi ter tihotapci orožja med balkanskimi vojnami. Aprila 2001 je tako italijanska policija na Sardiniji priprla Aleksandra Radkina Žukova, ustanovitelja zdaj že preminule moskovske naftne družbe Sintez, ker so sledi denarnih tokov za tihotapljeno orožje vodile k njenim hčerinskim družbam, med drugim ukrajinski Global Technology, ki je od leta 1992 uradno trgovala z ostanki orožja nekdanje Sovjetske zveze drugim državam, a potvarjala dokumente in ga mimo mednarodnega embarga dobavljala na ozemlje bivše Jugoslavije.

Žukov je iz pripora v Torinu prišel s plačilom varščine po šestih mesecih, kasneje pa je bil oproščen, ker mu niso dokazali, da je imel po preselitvi v London v začetku devetdesetih let kakršne koli povezave z vodstvi podjetij, vpletenih v kasnejše tihotapljenje orožja. Torinsko sodišče je tudi odredilo, da se zaplenjeno orožje Jadran Expressa, shranjeno na Sant Stefanu, uniči.

Tega v Italiji očitno niso storili, ampak so po pisanju tamkajšnjega tiska orožje z enim ali več prevozi zastraženih kontejnerjev na potniških trajektih prepeljali do pririmskega pristanišča Civitavecchie. Ko so se začela postavljati vprašanja, zakaj orožje ni bilo uničeno, zakaj so ga prevažali na potniških ladjah in kje je sploh zdaj, se je v časopisih pojavilo ugibanje, da so ga italijanske oblasti potihoma dostavile libijskim upornikom. Za zadevo so se začeli zanimati tudi posamezni poslanci v rimskem parlamentu, same preiskave pa se je lotil Riccardo Rossi, pomočnik javnega tožilca v Tempiu Pausaniu na Sardiniji. Iz Berlusconijeva kabineta so jo zdaj ustavili z ukrepom, ki ga vlada uporablja zgolj v izjemnih okoliščinah.