Radi profesionalizacije vojske, će Austrija raspisat savjetodavni referendum (koji nema obvezujuče pravo). Referendumi su u Austriji rijetki, a ovaj bi koštao 10mil. eura.
Javno mnjenje nije baš naklonjeno profesionalnoj vojsci. Postavlja se pitanje upotrebe profesionalne vojske za vrijeme prirodnih katastrofa.
Dosadašnji sistem se susreče sa sve manjim odazivom regruta. Na sve moguće načine izbjegavaju šestomjesečno služenje vojnog roka. Prema zadnjim istaraživanjima bilo je nesposobno za služenje, radi zdravstvenih razloga, 10-18% regruta.
U Austriji su vojni obveznici svi muškarci od 17-50 godina
Vir:"Delo" Ljubljana
http://www.delo.si/Avstrija se pripravlja na odpravo naborništva Glasovanje o profesionalizaciji vojske bo državo in zvezne dežele stalo približno 10 milijonov evrov.
Dunaj – Januarja bodo Avstrijci na posvetovalnem referendumu odločali o odpravi naborniškega sistema vojaške službe in uvedbi profesionalne vojske. Drugače kot v Sloveniji je takšno glasovanje je v Avstriji prava redkost.
Po dosegljivih podatkih bo januarski referendum sploh prvi posvetovalni referendum v avstrijski zgodovini. Do sedaj so imeli na zvezni ravni le dva zavezujoča referenduma, na katerih so se Avstrijci odločali o uporabi jedrske energije (leta 1978, ko so se izrekli proti in s tem zapečatili usodo že zgrajene jedske elektrarje Zwentendorf) ter leta 1994 o vstopu Avstrije v EU.
Tokratni posvetovalni referendum za politiko pravno ne bo zavezujoč, a sta se največji stranki, ljudska in socialdemokratska stranka zavezali, da bosta izid spoštovali. Po avstrijski ustavi referendum razpiše predsednik po potrditvi v državnem zboru z običajno večino poslancev. Glasovanje bo državo in zvezne dežele stalo približno 10 milijonov evrov. V odzivu na koalicijski dogovor je predsednik Avstrije Heinz Fischer sporočil, da referendum podpira.
V Avstriji že nekaj časa poteka razprava o morebitni ukinitvi naborniške vojske, po nedavni presenetljivi napovedi podpredsednika vlade in zunanjega ministra Michaela Spindeleggerja, da je razpis referenduma že dogovorjen s koalicijsko socialdemokratsko stranko, pa se je razprava še okrepila.
Precej nasprotovanja je predvsem zaradi morebitnega poslabšanja sistema zaščite in reševanja, v katerem imajo zdaj naborniki veliko vlogo. Kot je za avstrijske medije opozoril vodja službe za zaščito in reševanje v deželi Štajerska Kurt Kalcher, bo profesionalna vojska težko zagotovila zadostno število reševalcev v primeru naravnih katastrof. Poleg tega pa bo to tudi veliko stalo. »Zavedati se moramo, da bi posredovanje poklicnih vojakov pri večjih naravnih nesrečah stalo več milijonov evrov. Takšnih zneskov dežele iz svojega proračuna ne morejo plačati,« je povedal Kalcher.
Sicer pa se tudi sedanji naborniški sistem sooča z upadom števila vojakov, saj se vse več fantov izogne služenju. Veliko jih je nesposobnih za služenje iz psiholoških in zdravstvenih razlogov; predebelih, obolelih za sladkorno in drugimi kroničnimi oboljenji, veliko pa se jih odloča za civilno služenje. Po zadnjih raziskavah je bilo na prvem zdravniškem pregledu za vojsko nesposobnih med 10 in 18 odstotkov nabornikov. Za vojsko obvezni so vsi moški z avstrijskim državljanstvom med 17. in 50. letom, vojaško služenje traja pol leta. Poleg Avstrije imajo splošni naborniški sistem v Evropi še v Švici, Grčiji, na Cipru, na Finskem, v Estoniji in na Danskem.
Za misije na tujem Avstrijska vojska ima sedaj približno 35.000 tisoč vojakov, večinoma nabornikov ter poklicnih vojakov in še približno 30.000 rezervistov. Po predlogu obrambnega ministra Norberta Darabosa bi imela profesionalna vojska nato le še 15.000 vojakov in 10.000 rezervisov. Na ta način bi ohranili izdatke za vojsko na sedanji ravni. Po napovedih ministrstva bi bila profesionalna vojska bolje usposobljena za delovanje v misijah na tujem. Sedaj v tujini deluje 152 avstrijskih vojakov, 150 jih sodelujejo v misiji Združenih narodov v Libanonu, dva pa sta v Nepalu.