West of the river Drina, in the territory of Bosnia, Croatia and Slovenia, there was no not only any military units worth mentioning, except wandering (and plundering) bands of dissoluted austro-german and hungarian units (green cadre), some of them openly nationalistic, - but there was hardly any viable civillian government of any kind.
Nikako se ne slažem sa napisanim!
Slovenska vojska, je bila priznata Novembra 1918, od strane Francuskog maršala Franchet D'Esperey, koji je bio komandir atlantskih jedinica na Istoku. Brzojav, koju je poslao 6. Novembra 1918 u Ljubljanu, pozdravio je novu armiju, i napisao da ta stoji pod zastavom savezničkih jedininica za pobedu svobode i pravde.
Slovenska vojska je ukinuta ili bolje rečeno ukljupljena u Kraljevu vojsku 22. Decambra 1919. 90% oficirskog kadra zamenjeno je Srbskim oficirima, što je prouzrokovala dosta nelagodja i nekoliko pobuna vojnika bivše Slovenske vojske.
Slovenska vojska je imala u zimi 1918-1919:
2 generala
47 štabnih višjih oficirjev
962 oficirja,
11364 vojnika
21347 puška,
857 mitraljeza
538 topova
1797 konja i 2323 vozova
417 avtomobila,
7 aviona i veči broj rastavljenih aviona.
Ako pogledamo sastav jedinici, bio je sledeči:
Komande:Poveljstvo II. vojnega okrožja SHS
Štajersko obmejno poveljstvo
Obmejno poveljstvo za zahodno Koroško
Obmejno poveljstvo za vzhodno Koroško
Pukovi:Celjski polk
Mariborski polk
Slovenski planinski polk
Ljubljanski polk
Tržaški polk
Mariborski konjeniški polk
Ljubljanski topniški polk
Celjski topniški polk
Mariborski topniški polk
Dravski gorski topniški polk
Bataljoni:Saperski bataljon
Brzojavni bataljon
Stražni bataljon
Vozarstvo
ČeteLetalska stotnija Ljubljana
Letalska stotnija Maribor
DrugeNarodna straža
Koroška legija
Alpinska četa
Prostovoljna Šefmanova četa
Naskočna četa
Celjska legija
Mariborska vojaška realka
Obveščevalna služba
Vojaško sodišče SHS v Ljubljani
Kronologija:
29.10.1918
razglas Države SHS. Predstavnik Slovenske Vojske, Mihajlo Rostohar dao zakletvu narodnom svetu »Mi, vojaki, odrekamo pokorščino Avstriji in prisegamo zvestobo svoji narodni državi Jugoslaviji«.
31.10.1918
Slovenački oficiri preuzimaju kontrolu nad Ljubljanskim kasarnama. Vod nadporočnika Rudolfa Badjure oko podneva zaseda objekt Deželne vlade. Uspostavi se patruliranje po gradu te razoružavanje vojnika, koji su se preko Ljubljane vračali kuči (Poljaki, Česi itd)
23.11.1918
General Rudolf Maister preuzima kontrolu nad Mariborom, i razoruža pripadnike Njem,ačke Schutzwer .i 25.11 kreče prema Koroškoj.
1.12.1918
Snage Slovenske vojske zauzimaju Radgonu.
22.12.1918
Kreiranje Dravske divizijske oblasti i dolazak regularne Srbske vojske
Toliko oko toga, koliko je u prvim danima Kraljeva vojska oslobodila Slovenije.
Što se tiče prvih Srbskih dobrovoljaca:
Slovenska novejša zgodovina, 1. del, str. 195.
»Poseben položaj so imele tudi vojaške enote, ki so jih sestavljali srbski vojni ujetniki. Ko se je v začetku novembra v Ljubljani ustavil vlak s srbskimi ujetniki, so se ti postavili na razpolago Narodni vladi. Iz njih so oblikovali polk, ki je po štetju srbske armade dobil številko 26. V njem je bilo približno 600 vojakov.« V nadaljevanju je bilo poudarjeno, da so se kasneje te srbske enote organizirale v Poveljstvo srbskih enot v Ljubljani (Komanda srbskih trupa). V tem njunem prispevku vsekakor ni upoštevano osnovno dejstvo, da so se srbski vojaki, nekdanji vojni ujetniki, postavili na razpolago Narodni vladi. S tem, ko je bila opravljena njihova samostojna odločitev, so se lahko in upravičeno smatrali kot – dobrovoljci!
Po mom mišlenju, dolazak Kraljeve vojske olakšao je teritorijalne zahteve Slovenaca i od velike je važnosti, što nije sporno, ali ipak Srbska vojska nije došla u prazan prostor, gde je bilo par dezertera iz AU vojske i samo čekalo na spas.
Istina je uvek negde u sredini. Nije samo Srbska zasluga da je Maribor i Koroška deo Slovenije, a i nismo mogli sami to da ostvarimo. Ostvarili smo skupa.
Sa poštovanjem
