Ruski lovci - bombarderi SU-34 operativni poslije više od 20 godina razvoja i testiranja. Dugačak je 23,3m, raspon krila 14,7m, max. poletna težina 45t, max. brzina nešto manja od 2000km/h, visina penjanja 17.000m, akcioni radijus 1100km. Ima ugrađen top GSH-30-1 30 mm sa 150 granata, ima 12 podvesnih točaka za do 8.000kg tereta, radar može pratiti do deset ciljeva istovrijemeno, domet radara 120km.....Prvo borbeno krštenje imao je u Južnoj Osetiji augusta 2008.godine.
Vir: "Obramba" SLO
http://www.obramba.com/RUSKI LOVSKI BOMBNIKI SUHOJ SU-34 LE OPERATIVNI
Novi taktični lovski bombnik Suhoj Su-34 (NATO: fullback) je po več kot 20 letih razvoja in testiranja začel kariero v Ruskih letalskih silah, ustrezno uredbo je ruska vlada sprejela v marcu 2014.
Bojno letalo, katerega razvoj so začeli že v daljnem letu 1986, bo zamenjalo lovski bombnik Su-24. Slednji je nastal sredi šestdesetih kot odgovor na ameriško bombniško letalo z oznako lovca F-111 (Američani s črko F označujejo lovce, z FB lovske bombnike ipd.), prav tako pa je imel gibljivi krili. Ravno tako kot ameriški vzornik F-111 tudi Su-24 ni požel toliko uspehov v prvotni vlogi (lovskega bombnika) kot v vlogi izvidnika.
Med je razvoj letala že doživel posodobitev, prejel številne izboljšane sisteme, ki zlasti bo omogočila, da temelji na več letališč. Danes, ruski obrambo Ministrstvo načrtuje, da bi dobili 124 novih bombnik, in sčasoma povečati to število do 200 enot.
Razvoj bombnika z oznako T-10B so začela sredi leta 1986, letalo je bilo zasnovano na osnovi dvosedega Su-27UB. Konceptualna zasnova lovskega bombnika je bila sprejeta leta 1988, ko so se odložili za namestitev vzporednih pilotskih sedežev (za razliko od Su-27UB, ki je imel tandemska – zaporedna sedeža v pilotski kabini). Namestitev so takrat še sovjetski letalski konstruktorji Konstrukcijskega biroja Suhoj opravičevali z večjim udobjem posadke in preprostejšim komuniciranjem med pilotom in operaterjem.
Prvi polet s Su-34 so opravili nato 13. aprila 1990, aerodinamična zasnova trupa in kril ter prednji premični krilci – kanarda in dodatni podaljšek prednjega robu ob trupu (LERX) pa so letalu dali dodatno vzgonsko površino in izboljšali manevrske zmogljivosti. V Su-34 pilota vstopata skozi odprtino v nosu. Dolžina leta je lahko tudi do 10 ur, omejitveni dejavnik je pravzaprav količina goriva, s prečrpavanjem goriva v zraku pa je za čas lahko precej podaljšan in omejitveni dejavnik postane pilotova utrujenost.
Sredi devetdesetih so ta taktični lovski bombnik na letalskih sejmih v tujini predstavljali z oznako Su-32, ki so jo kasneje potem spremenili v Su-34. Letalo poganja par zelo zmogljivih turboventilatorskih motorjev z dodatnim zgorevanjem (nekoč Ljulka, danes NPO Saturn) AL-31F z največjim potiskom 136 kN (13.000 kg) ob dodatnem zgorevanju (7.800 kg brez).
Su-34 je veliko letalo, saj meri v dolžino kar 23,3 m (za primerjavo: potniški CRJ100/200 meri v dolžino meri le dobre 3 m več) in ima razpetino kril 14,7 m. Močna motorja pa ob velik vzgonski površini dvigneta s steze Su-34 skupaj kar do 45.000 kg največje vzletne mase (seštevek mase praznega letala, goriva, oborožitve in dveh pilotov). Doseže hitrost skoraj 2000 km/h, povzpne se na višino 17.000 m in ima taktični radij 1100 km. V trup letala je vgrajen top GSH-30-1 30 mm s 150 granatami, pod krili in trupom pa je skupaj 12 obesnih točk za don 8.000 kg bojnega tovora. Radar omogoča sledenje desetim ciljem hkrati, njegov doseg pa je do 120 km.
Su-34 je večnamensko bojno letalo za delovanje na cilje na tleh in v zraku. Območje zaznavanja zemeljskih ciljev, glede na njihovo velikost, se giblje od 30 do 100 km kilometrov. Letalska elektronika omogoča letalu sočasno napadanje štirih ciljev. Posebnost Su-34 je sposobnost uporabe celotne paleto visoko natančnih orožij iz arzenala ruskih letalskih sil. Lovski bombnik je v prvi vrsti namenjen uničevanju površinskih mobilnih kot stacionarnih ciljev v vseh vremenskih in podnebnih razmerah, podnevi in ponoči.
Prvi proizvodni model Su-34 je poletel decembra 1994, prva svetovna premiera Su-34 je bila v Franciji na letalskem salonu na Le Bourgetu leta 1995. Leta 2003 je uspešno zaključil prvo fazo testiranj, drugo pa jeseni 2011. Že v fazi testiranja so Su-34 opremili z novo vrsto raket »zrak-zrak«, nadgrajenimi motorji AL-31F-M1 (s 13.300 kg potiska) ipd.
Prvo pogodba za dobavo 32 Su-34 je rusko ministrstvo za obrambo podpisalo v letu 2008. Dobava te serije letal se je zaključila decembra lani. Trenutno poteka dobava iz pogodbe, podpisane marca 2012, v okviru katere na bi do leta 2020 dobavili še 96 novih letal. Danes ocenjujejo stroške za eno letalo Su-34, katerih proizvodnja poteka v Novosibirskem Čkalovu, na približno 28,5 milijarde USD.
SU-34 doživel bojni krst med vojno v Južni Osetiji avgusta 2008, ko sta dve bojni letali med bojnim poletom izzvali pravi šok po objavi na naslovnici glasila Ruskih letalskih sil. S Su-34 naj bi napadli s protiradarskimi raketami gruzijske protiletalske raketne komplekse “buk” in S-125, vendar uradno ta informacija še ni bila potrjena. Su-34 (Nato kodna oznaka »fullback«) je dobil vzdevek “racak«, saj nos letala spominja na račjega.
Pripravil: B. Knific, vir: Ruska Rec, foto: Army Photos
