PALUBA
March 29, 2024, 08:45:04 am *
Welcome, Guest. Please login or register.

Login with username, password and session length
News: Važno - Pravilnik foruma PALUBAinfo
 
   Home   Help Login Register  

Prijatelji

▼▼▼▼

Mesto za Vaš baner

kontakt: brok@paluba.info

Del.icio.us Digg FURL FaceBook Stumble Upon Reddit SlashDot

Pages: [1]   Go Down
  Print  
Author Topic: 9. mart  (Read 7815 times)
 
0 Members and 1 Guest are viewing this topic.
Brok
Administrator
kapetan bojnog broda
*
Offline Offline

Gender: Male
Posts: 18 883


Jednakost, Bratstvo, Sloboda


WWW
« on: March 09, 2008, 01:13:20 pm »

495. Tokom opsade Napulja, u vojsci francuskog kralja Šarla III pojavila se epidemija sifilisa, koja se brzo proširila na ostale evropske zemlje. Smatra se da su, dotad nepoznatu bolest, doneli Kolumbovi moreplovci s Novog kontinenta.

1831. Kralj Luj Filip osnovao je Francusku Legiju stranaca sa sedištem u Alžiru.

1862. Tokom Američkog građanskog rata dogodio se prvi sukob oklopnih brodova između "Monitora", broda armije Unije, i broda Konfederalne vojske "Merimak". U četvoročasovnoj bici nijedan brod nije oštećen.

1888. Umro je Vilhelm I, pruski kralj od 1861, koji je uz pomoć moćnog kancelara Ota fon Bizmarka 1871. ujedinio 25 nemačkih država u Nemačko carstvo i proglasio se carem.

1890. Rođen je ruski državnik Vjačeslav Mihajlovič Molotov, šef sovjetske diplomatije od 1939. do 1949. i od 1953. do 1956, glavni pregovarač s nacističkom Nemačkom u pripremi sovjetsko-nemačkog pakta o nenapadanju u avgustu 1939. Nakon 30 godina, koliko je proveo u najvišem partijskom i državnom vrhu, u vreme Staljinove diktature isključen je iz Centralnog komiteta Komunističke partije i smenjen sa svih funkcija u junu 1957.

1924. Italija je anektirala Rijeku, koja je od potpisivanja jugoslovensko-italijanskog ugovora u Rapalu, u novembru 1920, imala status nezavisnog grada.

1942. Japanske invazione snage su u Drugom svetskom ratu okončale zauzimanje indonežanskog ostrva Java, tada pod holandskom kolonijalnom vlašću.

1989. Vlasti u Varšavi su zvanično optužile sovjetske službe bezbednosti za likvidaciju više od 4.200 poljskih oficira u Katinskoj šumi u proleće 1940.

1994. Teroristi Irske republikanske armije izveli su prvi u seriji minobacačkih napada na londonski aerodrom "Hitrou".

1999. Iranski predsednik Mohamad Hatami doputovao je u Italiju, što je bila prva poseta šefa iranske države jednoj zapadnoj zemlji od islamske revolucije 1979. Tokom trodnevne posete, Hatami se susreo i sa poglavarom Rimokatoličke crkve Jovanom Pavlom II u Vatikanu, kao najviši iranski verski lider koji je posetio papu.

2001. U napadima albanskih ekstremista na selo Lučane, na jugu Srbije, poginuo je jedan pripadnik srpskih snaga bezbednosti, a dvojica su ranjena.

2002. U samoubilačkoj eksploziji u prepunom kafiću Moment u Jerusalimu, u blizini rezidencije izraelskog premijera Arijela Šarona, poginulo je 13 a povređeno više od 50 osoba.

2003. Tajlandska policija je saopštila da je u tromesečnoj akciji, koja je sprovedena širom zemlje u potrazi za proizvođačima i dilerima sintetičke droge (metafetaminima) ubijeno više od 2.200 ljudi.

2003. U Havani, glavnom gradu Kube, Evropska unija otvorila je diplomatsko predstavništvo.
Logged
duje
kapetan bojnog broda
*
Offline Offline

Gender: Male
Posts: 17 876



« Reply #1 on: March 09, 2015, 05:29:51 pm »

Na današnji dan prije 70 godina saveznici bombardirali Ljubljanu! Razlog bombardiranja nije poznat, je su bombe pale na civilne ciljeve u dijelu grada koji nije nikad imao vojne objekte. Predpostavlja se da su američki bombarderi "odbacili" bombe nešto ranije nego inaće, (poslije povratka sa misija na III. rajh), kad su bombe bacali u Jadransko more.
Prilikom bomardiranja poginulo je 54 ljudi.

Vir: "Dnevnik" Ljubljana
https://www.dnevnik.si/

Zavezniške bombe padale po Ljubljani

Vanja Brkić
9. marec 2015  9. marec 2015 15:45

Pred natanko 70 leti je Ljubljano doletela tragedija, ki je nihče ni pričakoval. Zavezniška letala so na stanovanjsko območje, kjer ni bilo vojaških objektov, odvrgla bombe.
 
V naši družini o tem bombnem napadu nismo govorili kot o agresiji ali hudobiji zaveznikov. To smo sprejeli kot del vojne. V vojni ljudje umirajo in umrlo jih je veliko. Andrej Ramor
 
Takratni časopisi so poročali, da je bilo reševanje ponesrečencev iz ruševin izjemno zamudno, saj so morali paziti, da ujetih ljudi ne bi še dodatno zasuli. (Foto: dr. Jakob Prešeren, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
 
Bombe so na širšem območju Mirja pustile zelo vidne posledice na mnogih domovih. Tragično podobo so dopolnjevali tudi lijaki, ki so jih bombe pustile v zemlji. (Foto: dr. Jakob Prešeren, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
 
V naši družini o tem bombnem napadu nismo govorili kot o agresiji ali hudobiji zaveznikov. To smo sprejeli kot del vojne. V vojni ljudje umirajo in umrlo jih je veliko. Andrej Ramor
 
Takratni časopisi so poročali, da je bilo reševanje ponesrečencev iz ruševin izjemno zamudno, saj so morali paziti, da ujetih ljudi ne bi še dodatno zasuli. (Foto: dr. Jakob Prešeren, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Devetega marca 1945 je bil hladen, a s šibkim soncem obsijan dan. Nekaj minut po 15. uri se je spomladanski dan nepričakovano sprevrgel v tragedijo. »Nenadoma so sredi popoldneva začele padati bombe. Zemlja se je tresla, hiše so se majale, zrak je bil v hipu nasičen s prahom in vonjem po zemlji in trohnobi,« je dva dneva pozneje poročal časnik Jutro. Zavezniška letala so namreč odvrgla bombe, ki so terjale 54 življenj meščank in meščanov in povzročile veliko gmotno škodo, je v knjigi Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno navedla zgodovinarka Mojca Šorn.

Kljub alarmu dijaki pobegnili iz zaklonišča

»Spominjam se enega letala, ki je letelo zelo nizko in v nasprotni smeri od letal, ki so navadno šla v napad v Nemčijo,« se tega usodnega dne spominja dr. Valentin Skubic, ki je bil takrat dijak. »Ko je zatulil alarm, so nas spravili v zaklonišče pri uršulinskem samostanu. A tam nam ni bilo prijetno. Mulci smo našli neki zasilni izhod na uršulinski vrt, kjer smo čvekali in čakali, da bo konec alarma,« je pripovedoval Skubic. »Nenadoma smo zaslišali obstreljevanje z Nebotičnika in potem še zamolklo bobnenje. Prestrašeni smo pobegnili nazaj v zaklonišče. Šele pozneje smo izvedeli, da so padale bombe,« je pojasnil Skubic.

»Najbrž se je pilot bal, da ga bodo Nemci sklatili, zato je odvrgel tovor, ki ga je nosil, in odletel naprej,« si dogodek razlaga Skubic. A ni šlo za le eno letalo. Šornova navaja pričevanja Ljubljančanov, da je bilo letal približno dvanajst. To potrjuje tudi dejstvo, da so se poškodbe na stavbah in lijaki od bomb raztezali na širšem območju Mirja in Trnovega v smeri proti Viču in Mestnemu logu. »Toliko bomb ni moglo odvreči le eno letalo,« je prepričan Ljubljančan Andrej Ramor, ki je napad čudežno preživel kot dojenček, star le leto in štiri dni.

Ena izmed bomb zaveznikov je padla na njegovo rojstno hišo v Bohoričevi ulici. Ramor je v trenutku ostal brez staršev in starih staršev, ki so živeli v skupni hiši. Ker je bil še premajhen, se Ramor teh dogodkov spominja le preko pripovedovanj drugih. »Tistega popoldneva so starši in stari starši z mano najbrž počivali v prvem nadstropju. Kljub alarmu se niso umaknili v klet, ker so bili očitno že vajeni, da se nikoli nič ni zgodilo. Poleg mene sta preživeli le dve punci, ki sta bili v času eksplozije v hiši in sta po alarmu stekli v klet. Ko sta se izkopali ven, sta povedali, da sta slišali jokati otroka. Kmalu po tem me je neki inštalater, ki je delal na sosednji hiši, nepoškodovanega izvlekel iz ruševin,« je pripovedoval Ramor, ki še danes ne ve, kako je preživel eksplozijo.

Takratna oblast je po napadu nemudoma sprejela nekaj strogih ukrepov. Zastražili so poškodovane in porušene hiše, da koristoljubneži ne bi poropali še tisto malo, kar je žrtvam ostalo. »Mamina sestra se je morala policiji legitimirati, ko je prišla na pogorišče hiše,« je o strogih ukrepih slišal tudi Ramor. Kazen za ropanje in plenjenje je bila smrt. Ljubljančani so prav tako morali do nadaljnjega svoja okna zatemniti že ob 18.55 in tako je moralo ostati do 6.05, je razvidno iz obvestila v Jutru. S tem ukrepom so oblasti želeli preprečiti, da bi luči v oknih stanovanj morebitnim novim letalom ponoči dale novo priložnost za napad.

O vzrokih le različne govorice

»Včasih sem razmišljal, kakšno bi bilo moje življenje, če bi pilot eno sekundo pozneje pritisnil tisti gumb, a danes mislim, da ne bi bilo toliko drugačno,« je razmišljal Ramor in pojasnil, da so ga vzgojili materini starši, ki so v času napada živeli na drugem koncu Ljubljane. »Odraščal sem s tetami in strici. Babica mi je bila kot mama, dedek kot oče,« je s tihim glasom povedal Ramor in pojasnil, da je izgubo staršev lažje prebolel, ker je bil še tako majhen, da jih niti ni poznal.

Kljub temu da je bila Ramorjeva družina zaradi tega bombnega napada izjemno prizadeta, se Ljubljančan ne spominja, da bi o njem kdaj govorili kot o agresiji ali hudobiji angloameriških zaveznikov. »To smo sprejeli kot del vojne. V vojni ljudje umirajo in umrlo jih je veliko,« je nezagrenjen Ramor, ki pa bi kljub vsemu želel vedeti, kaj je bil vzrok, da so zavezniki stresli svoje bombe na civiliste.

»Nikoli ni bilo uradne razlage. Mislim, da povojna jugoslovanska oblast takrat niti ni imela interesa slabo pisati o Američanih,« meni Ramor, ki pa se spominja, da je krožilo kar nekaj zgodb o možnih vzrokih za napad. »Govorilo se je, da so zavezniki želeli bombardirati železniško postajo, pa so jo zamenjali za Tobačno tovarno. Ena teorija je ta, da naj bi bil v hiši, kjer je danes Rdeči križ Slovenije, nemški štab, ki so ga želeli razstreliti. Govorili so tudi o tem, da so se letala vračala iz bojnega napada, a da nad Nemčijo niso našla svojega cilja. Ker piloti z bombami niso smeli pristati, so jih navadno odvrgli v Jadransko morje, takrat marca pa naj bi jih enostavno spustili nad mestom,« je pripovedoval Ramor, ki ne ve, ali lahko katera od teh teorij drži. Žal pa odgovora na to vprašanje še danes nimajo niti zgodovinarji, kaj konkretnega pa niso znali povedati niti na ameriškem veleposlaništvu.


* 860345.jpg (85.11 KB, 610x410 - viewed 156 times.)

* 860347.jpg (65.04 KB, 610x410 - viewed 170 times.)
Logged
jadran2
Stručni saradnik - istorija RM
kapetan bojnog broda
*
Offline Offline

Posts: 13 147



« Reply #2 on: March 09, 2015, 06:20:16 pm »

FRIDAY, 9 MARCH 1945

STRATEGIC OPERATIONS (Fifteenth Air Force):
   372 B-17s and B-24s, with fighter escorts, bomb marshalling yards at Graz (2 yards), Klagenfurt, Sankt Stefan, and Sankt Paul, Austria, and Ljubljana, Yugoslavia; river bridges at Sankt Paul are also bombed; 27 P-38s bomb the Knittelfeld, Austria marshalling yard and 13 others strafe the Graz, Austria-Maribor, Yugoslavia railroad lines. Routine supply, reconnaissance, and escort missions continue.
Logged
duje
kapetan bojnog broda
*
Offline Offline

Gender: Male
Posts: 17 876



« Reply #3 on: March 09, 2016, 05:56:09 am »

-1009. Prvi put u povjesti se pominje Litva

-1451. Rodio se italijanski pomorac Amerigo Vespucci

-1807. Predvođeni Karađorđem, srpski ustanici potpuno oslobodili Beograd od Turaka  

-1839. Vlada Prusije ograničila dječji rad na 51 sat tjedno

-1931. U Leipzigu prvi put isprobali elektronski mikroskop

-1934. Rodio se sovjetski kozmonaut Jurij Gagarin

-1991. U Beogradu velike demonstracije protiv Slobodana Miloševića. Poginila su dva čovjeka, vojska na ulice poslala tenkove

-1992. Umro izraelski političar Menahem Begin, dobitnik Nobelove nagrade za mir

-2000. NATO odbacio izvještaje o tome da je špijun unutar Zapadne alijanse snabdjevao Srbe tajnim podacima tijekom napada NATO na Jugoslaviju u projleće 1999
« Last Edit: March 09, 2016, 06:05:16 am by duje » Logged
Pages: [1]   Go Up
  Print  
 
Jump to:  

Prijatelji

▼▼▼▼

Prostor za Vaš baner

kontakt: brok@paluba.info

Powered by MySQL Powered by PHP Powered by SMF 1.1.19 | SMF © 2013, Simple Machines
Simple Audio Video Embedder

SMFAds for Free Forums
Valid XHTML 1.0! Valid CSS!
Page created in 0.025 seconds with 23 queries.