Uglavnom kod penzionera je rešenje ugovor o radu. Poslodavac ima pokriće, a prikazuje par sati rada ili ništa. Penzioner isto tako prikazuje nešto simbolično, tako da mu se ni dohodnina ne povećava (porez).
Inače svi penzioneri mogu raditi, a mogu imati i s.p. (samostojni poduzetnici) i u tom slučaju su i dađbine kod s.p. manje (približno 7x), i takav se s.p. zove popoldanski s.p. Penzija normalno teče. Od pojedinca i njegove spretnosti zavisi koliko će prihoda prikazat.
ML misli, da griješiš. Ja sam imao "podjemno pogodbo". U njoj su bila definirana moja primanja i dužina radnog vrijemena, koje moram obavljati. A napisao sam, koliko sam plačao "dohodnino". Sam penzioner ne prikazuje svoj dohodak, nego mora radna organizacija obavještavat porezni ured, a penzioner samo dobije obavijest o visini "zarađeng" tijekom godine. A napisao sam, da sam ja praktično radio dva mjeseca za "državu"-porez + ono, što je uplačivala radna organizacija.
A to, o s.p., to se slažem sa tobom.
Podjemna pogodba-pogodba o radu je pogodba koja se najčešče koristi za zapošljavanje na crno, znači da poslodavac ima pokriče u slučaju nailaska inspekcije. Takav rad je za poslodavca, kad bi se normalno obračunavao skuplji, ali zato prikazuje recimo ako je radnik u mijesecu uradi 180 sati, kao da je uradio 5 sati, ostalo isplati na crno. Akontacija dohodnine koju odvaja poslodavac obično kod obračuna dohodnine nije dovoljna jer smo bačeni u veći razred, pa se poračunom dobije još za doplatit.( normalno ne sa 5 obračunatih sati)
Ako si imao podjemnu pogodbu koja je definisala više puta ponavljajuči rad, svakodnevno, pa bez obzira na dužinu radnog vremena, to bi se mogla računati kao pogodba o zapošljavanju doduše za skraćeno radno vrijeme.
Podjemna pogodba
Podjemna pogodba se sklene, če gre za delavca, ki ni zaposlen pri delodajalcu in ni elementov za zaposlitev, gre pa za fizično ali umsko delo, ki da določen dogovorjen rezultat dela v določenem času. Podjemna pogodba se sklene le za določen čas in ne sme imeti značaja delovnega razmerja. S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo, telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistveno je, da gre pri podjemni pogodbi praviloma za izvršitev fizičnega dela.
Podjemna pogodba je praviloma usmerjena k enkratni ali občasni storitvi, za razliko od delovnega razmerja, ki temelji na trajnosti, stabilnosti in dolgoročnosti. Podjemno pogodbo ureja Obligacijski zakonik v členih od 619 do 648.
Podjemno pogodbo lahko skleneta tudi delodajalec in delavec, ki sta že sklenila pogodbo o delovnem razmerju, in sicer za dela izven opisa rednih delovnih nalog.
Predmet podjemne pogodbe so lahko štiri vrste oziroma kategorije poslov in sicer:
- izdelava stvari: gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva ali tudi večjih investicijskih ureditev
- popravilo stvari: gre za obrtniške storitve
- izvršitev določenega fizičnega, telesnega dela
- umsko delo oziroma storitev: tu podjemna pogodba meji na avtorsko, saj ima intelektualno delo, opravljeno na podlagi podjemne pogodbe, že elemente avtorskega dela in se tako sklene avtorska pogodba.
Dohodek, ki izvira iz podjemne pogodbe se iz davčnega vidika smatra kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.
Na podlagi sklenjene podjemne pogodbe se obračunajo naslednji prispevki in davki:
•od 90% osnove se obračuna davčni odtegljaj 25% dohodnina
•od 100% osnove se obračuna 6% prispevek za PIZ
•plača se prispevek ZZ v pavšalnem znesku 4,27 €
•od 100% osnove se obračuna in plača 25% posebni davek
Obračun podjemne pogodbe lahko naredite TUKAJ.
Primer: Za neto prejemek 1.000 € znašajo davki in prispevki 694,59 €.
25% dohodnina: 290,32 €
6% prispevek za PIZ: 77,42 €
prispevek ZZ: pavšal 4,27 € (od 01.01.2009)
25% posebni davek: 322,58 €
Izplačevalec dohodka po podjemni pogodbi, ki je plačnik davka, mora za obračun zgoraj navedenih davkov in prispevkov DURS-u predložiti:
•obrazec REK-2, na katerem obračuna akontacijo dohodnine, in oba prispevka za socialno varnost ter
•obračun posebnega davka na določene prejemke.
Obrazca mora plačnik davka predložiti v elektronski obliki prek sistema eDavki.
Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?
Za delodajalca je navadno bolj ugodno, da z novim delavcem sklene podjemno pogodbo, vendar zakonodaja vsebuje nekatere omejitve.
Bistvene značilnosti pogodbe o zaposlitvi, s katero se sklene delovno razmerje, so:
•odplačnost pogodbe,
•osebno opravljanje dela,
•dlje časa trajajoča delovna aktivnost, pri kateri rok za izpolnitev pogodbene obveznosti ni značilen element in
•da se med delavcem in delodajalcem vzpostavi vez podrejenosti.
Delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Sodna praksa je dodala še nekatere dodatne kriterije za presojo, ali gre za delovno razmerje ali ne. Za delovno razmerje gre, če je delo sistematizirano kot delovno mesto, če se delo opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je delo kontinuirano in če se po navodilih lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti pri delodajalcu.
Prednosti podjemne pogodbe so v tem, da je delovni čas bolj fleksibilen, da ne gre za neko dalj časa trajajočo dejavnost, ampak bolj za projektno delo, da je rok za izpolnitev obveznosti določen itd. Če pri poslovanju najdemo take okoliščine, lahko novi delavec opravlja delo preko podjemne pogodbe in sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni potrebna.