PALUBA

Vir: "Obramba" SLO
http://www.obramba.com/

Rusija je Kirgizistanu dobavila oklepnike BTR-70 in havbice D-30

RUSIJA KREPI ZAVEZNIŠTVO Z BIVŠIMI DRŽAVAMI SOVJETSKE ZVEZE V SREDNJI AZIJI

Rusija je Kirgizistanu (Republiki Kirgiziji) sredi maja 2015 kot del vojaške tehnične pomoči dobavila havbice D-30 in oklepna transportna vozila BTR-70, je sporočila tiskovna služba centralnega vojaškega distrikta Ruske vojske. Število podarjenih havbic in oklepnikov ni znano.

Kirgizistan je prejel oklepna vozila BTR-70M, do sedaj je imel v svoji oborožitvi 25 oklepnikov tega tipa, kot tudi vlečne havbice D-30 kalibra 122mm, ki jih je Kirgizijska vojska že uporabljala (72).  Ruska federacija je kot del brezplačne vojaške tehnične pomoči namenila tudi rezervne dele in dodatno opremo. Prav tako pa so poročali, da so ruski strokovnjaki pomagali Kirgizijcem popraviti večcevne raketne sisteme BM-21 grad, kirgizijske vojaške enote jih imajo v svoji oborožitvi 15.

Rusija in Kirgizistan, ki se je osamosvojil ob razpadu Sovjetske zveze leta 1991, na vojaškem področju tesno sodelujeta že od leta 2003. Od takrat Ruska imajo  Ruske letalske sile v Kirgizistanu v zračni bazi v Kantu, ki je oddaljen približno 20 kilometrov od prestolnice Biškek, nameščena ruska bojna letala. V bazi Kant je trenutno nameščenih dvanajst letal Su-25 in dva helikopterja Mi-8, kot tudi več kot 400 pripadnikov Ruske vojske.

Moskva in Biškek sta septembra 2013 podpisali sporazum o podaljšanju uporabe vojaškega oporišča Kant in drugih ruskih vojaških objektov v Kirgiziji vsaj do leta 2032, z možnostjo podaljšanja za pet let. Podobno podaljšanje so sklenili tudi s sosednjim Tadžikistanom.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos

Vir: Defender hr
http://www.defender.hr/

Rusija i UAE potpisuju ugovor za PO sustav Khrizantema-S

Datum objave:
18.06.2015

Rusija i Ujedinjeni Arapski Emirati (UAE) spremaju se potpisati ugovor o isporuci ruskog samohodnog protuoklopnog sustava Khrizantema-S. Finaliziranje ugovora je u tijeku, rekao je glavni projektant tvrtke koja je razvila oružje. "Zašto je Khrizantema-S privukla pozornost naših kolega iz Emirata? To je u svijetu jedini protutenkovski sustav sposoban za pronalaženje mete bez optičke vidljivosti i uništavanje tenkova bilo koje vrste, uključujući napredne modele s dinamičnim oklopom", objasnio je Valery Kashin, iz projektnog ureda Kolomna Instrument Manufacturing u blizini Moskve.

Ruski samohodni protutenkovski sustav Khrizantema-S je bio jedan od glavnih izložbenih primjeraka na međunarodnom sajmu IDEX-2015 u veljači u Abu Dhabiju, a zatim je predstavljen višem vodstvu UAE tijekom dijela programa koji je bio zatvoren za javnost. "Oni su izrazili interes za ovaj sustav i u tijeku je ugovaranje posla", dodao je Kashin.

Vir: Defender hr
http://www.defender.hr/

Pakistan analizira ruski prijedlog ugovora za nabavu Mi-35

Datum objave:
18.06.2015

Rusija je poslala prijedlog kupoprodajnog ugovora Pakistanu za isporuku četiri borbena helikoptera Mi-35M Hind E, prenosi neimenovani ruski vojni izvor. Pakistan trenutno pregledava dokument o nabavi helikoptera, a razgovori traju od prošle godine. U lipnju 2014. Moskva je podigla desetljećima star embargo na izvoz oružja u Pakistan te je tako dopustila prodaju ruskih vojne opreme i naoružanja. Ranije ove godine, pakistanska vlada službeno je objavila svoju namjeru za kupnjom borbenih helikoptera Mi-35 iz Rusije. Pakistan planira koristiti helikoptere za borbu protiv terorističkih skupina u zemlji.

Хризантема има домет преко 10 километара. Калибар ракете је 152мм или већи.

Vir: Defender hr
http://www.defender.hr/

Rusi nude Srbiji helikoptere Mi-171 bez opreme za 22 milijuna dolara

Datum objave:
19.06.2015

Ministarstvo odbrane dobilo je ponudu Rusije za kupovinu transportnog helikoptera. Okvirna cena je 22 miliona dolara bez dodatne opreme, otkriva „Blic“. Riječ je o helikopteru Mi-171, modernijoj verziji helikoptera Mi-17, a njegova nabavka najavljena je već posle pada helikoptera u Surčinu, kada su poginuli beba, dvojica medicinskih tehničara iz Novog Pazara i četvorica časnika VS, piše Blic.

-U ugovoru koji je u Ministarstvo odbrane stigao iz kompanije „Russian Helicopters"“ precizira se da bi isporuka novog helikoptera bila 12 meseci od postizanja konačnog dogovora, dok srpska strana traži da to bude puno ranije, najkasnije do prosinca ove godine. Tijekom pregovora sa ovom kompanijom razgovorat će se i o ponuđenoj cijeni od 22 milijuna USD - navodi izvor „Blica“ iz vrha Vlade Srbije. Izvor dodaje da Ministarstvo obrane ima još ponuda za kupovinu helikoptera, prije svih od Francuza (op.ur. misli se na Airbus Helicopters - H225 Caracal. Inače, sličnu ponudu od 25 milijuna USD Rusija je dala Hrvatskoj prije nekoliko godina za deset helikoptera ovog tipa. Naime, tada se razmišljalo o tome da se pod račun Rusima da 14 helikoptera Mi-8. Kad je ponuda stigla, mnoge u OSRH je zaboljela glava te se ipak odlučilo remontirati Mi-8 i nastaviti sa njihovim korištenjem)

"Francuski helikopter koji nam je ponuđen je u osnovi jeftiniji od ruskog. Kada se, međutim, u tu cijenu uključi potrebna obuka koju bi naši vojnici morali proći i ostala prateća oprema, taj helikopter na kraju ispadne skuplji. S druge strane, naša Vojska godinama koristi ruske vojne letelice", rekao je izvor Blica.

Delovi za „migove“

Izslanstvo Ministarstva obrane dogovorilo je sa ruskom kompanijom MIG nabavu pričuvnih dijelova kako bi VS mogla potpuno osposobiti i staviti u funkciju sva četiri aviona „MiG-29“, otkriva „Blic“. Ministarstvo obrane je od 2014. od ove ruske kompanije kupilo pričuvnih dijelova za oko milijardu dinara. Do kraja godine u proračunu za zrakoplovstvo određeno je još 450 milijuna dinara za dijelove za MIG, tako da će se uspjeti osposobiti četiri aviona „MiG-29“, rekao je ministar obrane Gašić.

Dranje. Za 10,4 M$ dobiješ Bell-412 EPI sa staklenim kokpitom i motorima P&WC PT6T-9.

To mi nije jasno. Zasto se ne kupuju jeftiniji, manji helikopteri legendarnog Bella. Pola planete je teralo Hjuia (I tera ga i dalje) dok bi logistika bila osigurana buduci da policija koristi slicne helikoptere.

412ka i Mi17 su različiti helikopteri po mogucnostima, ali cena koju su nam cepnuli je nenormalna.

Bolje 2 vrhunsko opremljena Bella nego 1 goli Mi17.

A i više bi nam pasovali Belovi za traganje i spašavanje od Mi-171.

Meni kao laiku to izgleda tako.

Negdje sam čitao poređenje Bela i Mi, piloti kaži prelazak s Mi na Bela je kao iz auta na Bicikl.

https://www.youtube.com/watch?v=20eOH_br0rE

Vir: Defender hr
http://www.defender.hr/

Pakistan će kupiti četiri ruska jurišna helikoptera Mi-35M

Datum objave:
20.08.2015

Pakistan će nabaviti četiri ruska helikoptera Mi-35M, objavilo je danas rusko veleposlanstvo u Islamabadu. "Ugovor je potpisan za četiri jurišna i transportna helikoptera Mi-35M krajem prošlog tjedna", rekao je glasnogovornik veleposlanstva zas RIA Novosti.

Prema riječima glasnogovornice, sporazum je postignut između ruske državne tvrtke Rosoboronexport i pakistanskog Ministarstva obrane. U srpnju, zamjenik glavnog direktora Russian Helicopters, Andrey Shibitov je rekao, da bi odluka o isporuci Mi-35M u Pakistan za borbu protiv terorizma mogla biti u bliskoj budućnosti.

U rujnu 2014. godine, zamjenik generalnog direktora Rosoboronexporta, Sergej Goreslavsky, je izjavio kako Pakistan želi kupiti nekoliko Mi-35M helikoptera u borbi protiv terorizma. Rusija i Pakistan potpisali su sporazum o obrambenoj suradnji dva mjeseca kasnije.

Da li se može naći podatak koliko je Pakistanskih ministara osim ministra odbrane, pregovaralo sa Rusoboronexportom?
Da li su pakistanski ministar sporta i Socijalne zaštite bili da pomognu ministru vojnom kod ugovaranja helikoptera?

Belorusija je naručila 32kom BTR-82A, trebala bi ih preuzeti u 2016-toj godini.

Vir: "Obramba" SLO
http://www.obramba.com/
19/10/2015

Belorusija naročila 32 ruskih oklepnih pehotnih vozil BTR-82A

RUSKO OKLEPNO VOZILO BTR-82A DOŽIVLJA BOJNI KRST V SIRIJI

Belorusija se je 9. septembra 2015 z ruskim proizvajalcem oklepnih vozil Arzamas dogovorila za nakup 32-ih oklepnih transportnih vozil BTR-82A, je danes (19.10. 2015) novinarjem izdal vir iz ruske vojaške industrije.

Pogodba za 32 oklepnih vozil pehote  BTR-82A za potrebe Beloruske vojske je bila podpisana tekom ruskega oborožitvenega sejma RAE 2015, ki je v začetku septembra potekal v Nižnem Tagilu. Belorusija bo nove oklepnike dobila v letu 2016. Belorusko obrambno ministrstvo je potrdilo dogovor, vendar pa niso izdali števila oklepnih vozil.

Belorusija bo po Rusiji in Kazahstanu drugi uporabnik novega oklepnika BTR-82A 8×8, ki je nadgrajena različica kolesnega oklepnika BTR-80A. Ruska obrambna industrija je novi oklepnik začela testirati  v letu 2009, v letu 2013 pa so prve začeli uporabljati tudi v Ruski vojski. Rusi jih imajo sedaj že več kot 300, prvi bojni test pa doživljajo prav zadnje mesece v Siriji v spopadih proti Islamski državi. Rusi so tja poslali več oklepnikov tega tipa še pred začetkom vojaškega posredovanja, informacije niso ne potrdili ne zanikali, o prisotnosti pa pričajo številne fotografije. Poleg Rusije ima v svoji oborožitvi BTR-82A tudi Kazahstan in sicer okoli 100.

Novi ruski oklepni transporter BTR-82A 8×8 je oborožen s topom kalibra 30 mm in mitraljezom 7,62 mm, kadenca topa pa je 110 nabojev na minuto. Učinkovit je proti ciljem na tleh, v visokih nadstropjih zgradb in proti helikopterjem do razdalje 2,5 km. Nanj lahko namestijo tudi protitankovski raketni sistem kornet, učinkovit proti oklepnikom do razdalje 4 km. BTR-82A doseže hitrost do 90 km/h, konstruktorji pa so pri snovanju vozila posebno pozornost namenili protiminski in zaščiti pred improviziranimi eksplozivnimi napravami (IED).

Pripravil: A. Knific, foto: Military Photos

Top je 2A72, 30mm. Kadenca je veća od 110 zrna/min i negde je oko 300 ili čak više. BK je 500 metaka. Spregnuti mitraljez je PKT. Zaštita je nešto poboljšana, ali ništa suštinski ne pomaže jer je koncepcija ista, motor nazad. Tu su i bočna vratanca, zgodna da se čovek povredi ili zakači pri iskakanju.  Čekamo masovnije uvođenje novih BTR sa zadnjom rampom.

Vucic je spominjao pre neki dan na Pinku da cemo kupovati ruske topove 2A42 30mm topove za ugradnju u Lazare.
A za S300 je rekao da nam je dovoljan ali da nemamo para za njega. U prevodu veliki brat nam neda da kupimo jer bi time kupili i dobar deo nezavisnosti a i nezgodno je da ga imamo i zbog Kosova.
Takodje kupujemo Kamaze verovatno za Nore.

Kamaze kupujemo jer su jeftiniji od Fapa mislim oko 20%,drugo mnogo su pouzdaniji i kvalitetniji jer su danasnji Fapovi polu proizvod

Da ne ispadnem party breaker, ali poštujem komentar oko kvalitete fapa.

Rusi namjeravaju prodavati raketni sistem 9K720 Iskander (NATO: SS-26 stone).... 

Vir: "Obramba" SLO
http://www.obramba.com/
03/11/2015

Rusija bo izvažala (balistične) raketne sisteme iskander

RUSKI INŽENIRJI ŽE PREIZKUŠAJO IZSTRELKE ISKANDER ZA TUJA TRŽIŠČA

Iz Rusije prihajajo novice, da namerava rusko državno podjetje za izvoz orožja Rosoboronexport kmalu na tujih trgih ponuditi (balistični) raketni sistem iskander (NATO: SS-26 stone). Novica prihaja le dva meseca po srečanju med predstavniki Rusije in Savdske Arabije, na katerem naj bi se že pogajali o možnosti izvoza raketnega sistema 9K720 iskander v izvozni različici E (domet 300 km).

Novico o začetku prodaje protiraketnega sistema iskander izven Rusije je pred sporočil  generalni direktor Rosoboronexport Anatolij Isaikin, vendar pa novinarjem ni zaupal kdaj naj bi se to zgodilo.

Zanimanje in pogovore o možnem nakupu ruskih balističnih raket kratkega dosega iskander je že sredi avgusta 2015 potrdil savdski zunanji minister Adel al-Jubeir po srečanju z ruskimi ministri v Moskvi. Že takrat pa se je zastavljalo vprašanje, ali bo Rusija res privolila v prodajo (naprednega) raketnega sistema iskander Savdski Arabiji, ki velja za tesno ZDA.

Mobilni raketni sistem iskander – M je opremljen z dvema enostopenjskima vodenima izstrelkoma 9M723K1 na trdno gorivo. Za sistem je značilna visoka mobilnost in okretnost, saj traja le 20 minut da se sistem pripravi v operativno stanje. Balistični raketni sistem 9K720 iskander kratkega dosega so začeli razvijati v letu 2006, namenjen pa je uničevanju širokega spektra ciljev – vse od sovražnikovih vojaških enot do podzemnih poveljniških centrov. Z dometom 500 kilometrov pa raketni sistem iskander-M ne spada v kategorijo jedrskih raket srednjega dosega, ki jih prepoveduje pogodba med Rusijo in ZDA (Intermediate-Range Nuclear Forces Treaty 1987).

Raketni sistem iskander-E je izvozna različica, posebej izdelana za izpolnjevanje omejitev MTCR (Missile Technology Control Regime) in ima zato doseg le 280 km. Testi najnovejših raket za sistem iskander naj bi se zaključili do konca leta 2015, sporoča proizvajalec.

Pripravil: A. Knific, foto: Military Forum

Vir: Defender hr
http://www.defender.hr/
10.12.2015.

Pet ruskih helikoptera isporučeno Bangladešu

MOSKVA. 10. prosinca (Interfax-AVN) – Russian Helicopters je priopćio kako je isporučio pet Mil Mi-171Sh vojnih transportnih helikoptera Ministarstvu obrane Bangladeša.

“Novi Mi-171Sh se planiraju koristiti u obavljanju UN humanitarnih misija i zadaćama u područjima snažnih kriminalnih aktivnosti te tradicionalnim zadaćama isporuke roba i sigurnosti granica,” izjavio je glasnogovornik Holdinga.

Bangladeš je dobio Mi-171Sh helikoptere u sklopu državnog zajma za kupnju ruskih vojnih proizvoda. Ugovor je sklopljen od strane tvrtke Rosoboronexport krajem 2013. “Svi helikopteri Mi-171Sh isporučeni su sa modernom pilotskom i navigacijskom opremom.

“Danas se ti helikopteri koriste u Kini, Gani, Indoneziji, Peruu, Brazilu, Kazahstanu i drugim zemljama. Moguće je govoriti o stvarnim izgledima daljnjih isporuka Mi-171Sh Bangladešu, priopćeno je iz Holdinga.

Vir: Defender hr
http://www.defender.hr/
14.12.2015.

Zapadni prozvođači oružja zabilježili pad prometa u 2014. dok Rusija raste

Stockholm, 13. prosinca, 2015 (AFP) – Proizvođači oružja u Sjevernoj Americi i Zapadnoj Europi dominiraju na međunarodnom tržištu prodaje oružja u 2014., ali njihov tržišni udio je pao dok ruske i azijske tvrtke bilježe povećanje, zaključio je u Stockholmu Međunarodni mirovni institut (SIPRI) u ponedjeljak.

Ukupan promet za 100 najvećih obrambenih tvrtki pada već četvrtu godinu zaredom, odnosno 1,5 posto u odnosu na 2013. te iznosi 401 milijarde USD. Na vrhu je američka tvrtka Lockheed Martin, koja je zabilježila prodajni rast od 3,9 posto na ukupno 37.5 milijardi $ za 2014.

Tvrtke sa sjedištem u zapadnoj Europi i SAD-u i dalje dominiraju u TOP 100, sa 80 posto ukupnog udjela na tržištu. No, prodaja za zapadnoeuropske i američke tvrtke smanjena je za 3,2 postotna boda između 2013. i 2014.

U međuvremenu, 36 tvrtki koje predstavljaju ostatak svijeta na SIPRI-jevom popisu povećale su prodaju za za 25 posto, što je potaknuto gotovo 50-postotnim rastom ruske prodaje oružja.
Ruske tvrtke su jačale na valu povećanja potreba za ruske oružane snage. Na vrhu je ruska tvrtka Almaz-Antey, sa ostvarenim prometom od 8,84 milijarde $. Velik dio ruske proizvodnje oružja ide ruskim oružanim snagama, ali ona također ima velike klijente u drugim dijelovima svijeta, uključujući Indiju i Kinu – oba velika igrača u utrci u naoružanju.

Moskva je također pružila ruku prema Siriji, iako Damask sada prima vrlo malo naoružanja. Nakon gotovo pet godina sukoba koji je ostavio 250.000 mrtvih i milijune izbjeglica, Sirija više nema financijskih sredstava za kupovinu oružja od Rusije.

Zbog sukoba s Rusijom, Ukrajina je izgubila na prodaji 37,4 posto, osobito na ruskom tržištu. Ukrajinska državna tvrtka UkrOboronProm pala je sa 58. mjesta u 2013. godini na 90. u 2014. godini, a pad prodaje je bio 50,2 posto. MotorSich, druga ukrajinska tvrtka koja je rangirana u 2013. u TOP 100, nije više na tom popisu.

Dvoje turskih proizvođača oružja rangirana su u Top 100: ASELSAN, koji je povećao prodaju za 5,6 posto u 2014. godini, ali je pao na ljestvici sa 66. na 73. mjesto dok je Turska zrakoplovna industrija (TAI) ušla u Top 100 na 89 mjesto sa rastom prodaje od 15,1 posto.

Južnokorejske tvrtke također su povećale ukupnu prodaju za 10,5 posto u odnosu na 2013.Najnoviji južnokorejski član u prvih 100 je Hyundai Rotem, vojni proizvođač vozila, koji je skočio sa 430 milijuna $ u 2013. godini na 770 $ milijuna u 2014.

Na decembarskom sastanku Rusija-Indija, trebali bi potpisat međudržavni ugovor o nabavi obrambene tehnike vrijedan 15 milijardi $. Ugovor bi obuhvačao isporiku ruskih PVO sitema  S-400 (SA-21 growler), 48 kom helikoptera Mi-171-V5 i 50 kom višenamjenskih helikoptera Kamov za potrebe indijske mornarice....

Vir: "Obramba" SLO
http://www.obramba.com/
14.12.2015.

Decembrski rusko-indijski vrh: za 15 milijard USD obrambnih pogodb

INDIJA VSE BLIŽNJE NAKUPU RUSKIH RAKETNIH SISTEMOV S-400

Na decembrskem indijsko-ruskem vrhu naj bi podpisali meddržavni sporazum o obrambnih nabavah, ovrednoten kar na trilijon indijskih rupij ali 15 milijard dolarjev, poroča indijski dnevnik Indian Central Chronicle Newspaper. Novico so potrdili tudi viri iz indijskega obrambnega ministrstva.

Indijski ministrski predsednik Narendra Modi bo obiskal Moskvo za Božič (24. – 25. Decembra 2015) po zasedanju indijskega parlamenta. Narendra Modi in Vladimir Putin naj bi tako podpisala nekaj obrambnih pogodb, največ iz tega okvira pa naj bi Indijci (10,5 milijard dolarjev) namenili za nakup raketnih sistemov zračne obrambe S-400 (SA-21 growler). Prav tako se Indijci zanimajo za 48 transportnih helikopterjev Mi-171-V5 hip in pa 50 večnamenskih helikopterjev proizvajalca Kamov za potrebe Indijske vojne mornarice. Kot poroča indijskih časopis, pa se na tem decembrskem vrhu ne bodo dogovarjali o najemu naslednje indijske jedrske podmornice v Rusiji, kajti o tej opciji menda ne razmišljajo več.

Z novimi ruskimi nakupi (večletnimi naročili) bo Indija utrdila sloves največjega kupca ruskega orožja, za kar velja zadnji desetletji. Indija je sicer v letu 2014 za nakupe vsega orožja in vojaške opreme namenila kar dobrih 5,5 milijarde USD.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum

Vir:Defender hr
http://www.defender.hr/
19.12.2015.

Indija nabavlja ruski sustav PZO S-400 Trijumf

Indijska vlada odobrila je kupnju pet raketnih sustava PZO ruske proizvodnje S-400 Trijumf. S-400 Trijumf je namjenjen za presretanje i uništavanje ciljeva u zraku, na udaljenosti od 400 km. Sustav je sposoban zahvatiti do šest ciljeva odjednom, uključujući i neprijateljske zrakoplove, nadolazeće rakete i bespilotne sustave. Kupnja sustava je odobrena neposredno pred odlazak indijskog premijera Narendra Modija u službeni posjet Rusiji krajem prosinca, piše Hindustan Times. Indija će tako postati drugi kupac ovog sustava, nakon Kine.

Vir: Defender hr
http://www.defender.hr/
21.12.2015.

Indija bi mogla kupiti od Rusije naoružanje i opremu vrijednu više od 7 milijardi $

MOSKVA. 21. prosinca (Interfax-AVN) – Paket ugovora za nabavu velike količine vojne opreme i naoružanja mogao bi biti potpisan tijekom posjete indijskog premijera Narendra Modija Rusiji ovog tjedna, pišu novine Kommersant.

“Ukupna vrijednost ugovora procjenjuje se na više od 7 milijardi $,” izvijestile su novine u ponedjeljak. Prije posjete Modija, indijska vlada je odobrila sredstva za kupnju ruskog raketnog sustava PZO S-400 Triumph.

“Nekoliko top menadžera ruskih obrambenih poduzeća je potvrdilo za Kommersant da Indija može kupiti najmanje pet sustava S-400, čime je postala drugi kupac sustava nakon Kine. No, izvor u jednom ruskom obrambenom poduzeću, za Kommersant je rekao kako pregovori o prodaji S-400 sustava neće biti laki zbog cijene od približno 2,5 milijardi USD za pet sustava koja ne odgovara Indiji”, kaže se u izvješću.

Pregovarat će se i oko ugovora za kupnju dvije ruske podmornice Projekt 636 Varshavyanka, tri fregate Projekt 11356 i 48 vojnih transportnih helikoptera Mi-17V5.

“Također, razgovarat će se i o nabavi 150 borbenih pješačkih vozila BMP-2K, kao i modernizaciji Il-78 i Il-76 flote indijskog ratnog zrakoplovstva. Također očekujemo odluku o leasingu druge Projekt 971 podmornice na nuklearni pogon, ” izvijestile su novine, pozivajući se na izvor blizak odboru za vojno-tehničku suradnju.

“Još jedno široko raspravljano pitanje je priprema za potpisivanje međuvladinog sporazuma o zajedničkoj proizvodnji 200 višenamjenskih helikoptera Ka-226T u Indiji.

Vir: Defender hr
http://www.defender.hr/
18.01.2016.

Ruski “Progress” najavio početak izvoza helikoptera Ka-52 u 2017.

Vladivostok. 18. siječnja (Interfax) – Progress Arsenyev Aviation Company (MOEX: AAKP) planiral početak izvoza jurišnog helikoptera Kamov Ka-52 ‘Alligator’ u 2017., priopćila je press služba. Alexander Mikheyev, generalni direktor Russian Helicopters Holding (MOEX: VERR), ranije je rekao da je potpisan ugovor za 46 Ka-52 helikoptera između Rosoboronexporta i Egipta.

“Proizvodnja Ka-52 helikoptera će se zbog toga utrostručiti 2017-2018. Tvornica je počela proizvoditi ove helikoptere za rusko Ministarstvo obrane 2010. godine te su pripreme za budući izvoz započele 2015. Ugovor je zaključen između Progressa i Rosoboronexporta u listopadu 2015. godine, a isporuka inozemnom kupcu će početi u 2017. “, priopćila je press služba. Osim toga, tvornica će serijski proizvoditi Kamov Ka-52K helikoptera (mornaričku verziju Ka-52) za rusko Ministarstvo obrane.

Opsežna obnova tvornice dobila je poticaj ovim izvoznim poslovima, navodi se u izvješću. Objekt finalne montaže helikoptera je trenutno izgradnji te će odmah potom biti obnovljeni i drugi objekti. Također se planira obnoviti stanica za probna ispitivanja i zračna luka. Nova USS će imati umjetnu površinu, te će biti dugačka 1,3 kilometara. Civilni zrakoplovi će također koristiti USS u budućnosti.

Sta li moze biti USS osim "united states ship", da mi je znati, pa jos dugo 1,3km? Prosvetlite me, molim. naravno da sva(t)ko pise kako hoce, ali sta ce nama engleska transkripcija ruskih imena i naziva, nikad mi nece biti jasno!

умјетна слетна стаза?

ово за писање руских имена и мени јако иде на живце. панТСир, а лепо се по нашки каже панЦир, суХој се пише без К, итд.

То се зове лингвистички тероризам иначе мени веома омиљеног енглеског језика.

Verovatno Uzletno Sletna Staza ( nema terorizma ).

то је још вероватнија варијанта.

око тероризма кумбор је вероватно мислио на писање енглеским "правописом" руских израза за које ми имамо прецизније писање.

Управо тако!

Agresivniji izvoz ruskog oružja kao zamjena za niske cijene nafte, naručeno je za 50 milijardi dolara oružja i vojne opreme. Tolika količina naručenog je posljedica provjerene kvalitete koja se dokazuje i u Siriji.....

PovVir. "Obramba" SLO
http://www.obramba.com/
18.02.2016.

Rusija: izvoz orožja nadomestilo za nizko ceno nafte?


SUHOJ SU-30 POSTAJA RUSKA PRODAJNA USPEŠNICA

Rusija si v prihodnje obeta vsaj 50 milijard dolarjev izvoznih poslov z oborožitvijo in vojaško opremo (za toliko imajo naročil), tako uspešno trženje pa temelji tudi na bojni preverjenosti oborožitvenih kompleksov – v prvi vrsti v spopadih v Siriji. Zgodba o uspehu so lovci Suhoj Su-30.

Rusija se je hkrati prisiljena bistveno bolj poslovno odzivati na razmere na svetovnih trgih kot nekoč, da bi nadomestila izpad prihodkov zaradi izjemno nizkih cen energentov – nafte in plina, bistvenih izvoznih produktov Ruske Federacije. Zadržali smo se predvsem pri izvozu Suhojevih lovcev (uspešni pa so celo pri prodaji posodobljenih lovcev MiG-29), ki so najboljši izvozni artikel ruske obrambne industrije, vendar se dobro prodajajo tudi sistemi zračne obrambe (S-300, S-400, tor, buk…,), transportni helikopterji (družine Mi-8/17),  ladje in podmornice.

Indonezija kupuje 10 ruskih lovcev Su-35 flanker-E

Posel naj bi podpisal indonezijski obrambni minister, general Ryamizard Ryacudu, med obiskom v Moskvi v mesecu marcu letos, poročajo indonezijski mediji. General Ryamizard je to odločitev indonezijske vlade sporočil že v septembru 2015, z novimi lovci pa bodo nadomestili ostarele ameriške lovce F-5 tiger II, čeprav je ti dve letali težko primerjati in vsekakor nista istonamenski. Suhoj Su-35 je t.i. “težki lovec” z zmogljivostmi zrak-zrak in zrak-zemlja, medtem ko je Northropov F-5 značilen lahki lovec z dokaj dobrimi zmogljivostmi, gre pa seveda za letalo 3. generacije. Lovci F-5 so doživeli precejšen izvozni uspeh, še danes jih uporabljajo številne države v svetu, predvsem v Aziji in Južni Ameriki (Brazilija), v Evropi pa so z njimi opremljeni le še Švicarji in Turki (oboji majo tudi svoji akrobatski skupini s temi letali).

Dobave lovcev Su-35 bodo potekale postopno, odvisno pač od finančnih zmogljivosti Indonezije. Sprva se je Indonezija ozirala k nakupu 16-ih lovcev Su-35, kasneje so naročilo zmanjšali na 10 letal. V sklopu posla je tudi dobava rezervnih delov, orožja in pa prešolanje pilotov ter tehničnega kadra. Skupna rusko-indonezijska komisija za vojaško-tehnično sodelovanje je začela z delom  že konec novembra lani, v posel pa so vključili tudi prenos tehnologije, saj indonezijski zakoni predvidevajo tovrstni prenos v vrednosti 35 odstotkov celotnega posla.

Indonezijske letalske sile (TNI-AU) uporabljajo dvanajst ameriških lovcev F-16A/B, šest (nekateri viri navajajo 12) lovcev F-5E/F, sedem ruskih lovcev Su-27 in enajst Su-30, ob tem pa še petnajst britanskih podzvočnih letal za podporo hawk 209 (enoseda bojna izvedenka šolskega dvoseda hawk). Slednje uporabljajo predvsem za vadbo.

Indonezija se je obrnila na Rusijo,ker ima določene vzdrževalne probleme s preostalimi 12-imi lovci F-16A/B in še starejšimi lovci F-5E/F, saj jih je prizadel ameriški embargo, kajti Američani jih ne oskrbujejo z rezervnimi deli zaradi kršenja človekovih pravic na Vzhodnem Timorju. Danes tudi ni znano, koliko teh ameriških lovcev je tudi še dejansko operativnih. Kot je poročal časopis The Diplomat, imajo Indonezijske letalske sile nenehne težave z varnostjo letenja. Primer okvare F-16 (zajel ga je ogenj) se je zgodil tudi med inavguracijo indonezijskega predsednika Joko  Widodoja, strmoglavil pa je tudi transportni C-130 hercules (junija 2015), v nesreči je umrlo 143 ljudi.

Belorusija nabavlja  lovce Su-30SM

Belorusija je podpisala predhodno kupčijo z ruskim državnim podjetjem za proizvodnjo letal Irkut  za nabavo novih lovcev Su-30SM, poroča beloruski provladni dnevnik Sovetskaya Belorussiya — Belarus Segodnya. Novi lovci bodo zamenjali zastarele lovce MiG-29, s katerimi so leteli 30 let, čeprav naj bi jih prvotno uporabljali le 20 let. Kot je izjavil namestnik obrambnega ministra Belorusije, generalmajor Igor Lotenkov, v obrambnem ministrstvu odgovoren za oboroževanje, število novih lovcev še ni določeno, bo pa precej povečalo bojne zmogljivosti države.  Belorusija ima v načrtu tudi še nabavo 12-ih transportnih helikopterjev Mil Mi-8MTV-5, s katerimi bodo zamenjali starejše Mi-8, in pa še nekaj šolskih dvosedov Jak-130.

Indijci kupujejo še 40 novih  lovcev Su-30MKI

Indijske letalske sile so začele postopek za dobavo nove serije 40-ih lovcev Su-40MKI po ceni 75 milijonov dolarje za letalo, poročajo zanesljivi indijski diplomatski viri. Nova serija pa je dodatek pogodbe o prenosu ruske tehnologije na Hindustan Aeronautics Limited (HAL) iz Nasika. Prvih 50 lovcev so Indijci nabavili neposredno v Rusiji konec 90-ih let, operativno so v rabi od leta 2002, z zadnjo serijo pa bo skupno število Su-30MKI v Indijskih letalskih silah naraslo na približno 270 letal.  Brez dvoma bo ta nakup tudi vplival na indijsko-ruska pogajanja  za zaključek sporazuma  o indijski zavezi o sodelovanju pri projektu lovca 5. Generacije (T-50 PAK-FA). Kot poroča Arming India, so 3. februarja podpisali na 3,7 milijarde dolarjev ovrednoten posel o indijskem sodelovanju pri razvoju FGFA (Fifth Generation Fighter Aircraft – indijska različica PAK-FA) ter zavezo o nakupu najmanj 60-ih lovcev 5. generacije.

Novi posel bo tudi ohranil proizvodno linijo za sestavljanje Suhojevih Su-30MKI  v obratih HAL v Nasiku za naslednje desetletje. V letu 2015 so v obratih opravili nadgradnjo za 30 lovcev SU-30MKI in jim tako podaljšali življenjsko dobo za desetletje. Sicer so kar 175 lovcev Su-30MKI sestavili v Indiji, letno jih izdelajo 10 do 12. Kot predvidevajo pri ruskem Suhoju, bodo proizvodno linijo HAL v Nasiku obdržali tudi za izdelavo bojnih letal 5. generacije – FGFA. Prav tako sta Indija in Rusija podpisali sporazum o dobavi rezervnih delov, ki bodo zdaj dobavljivi v mesecu dni, doslej je namreč ta dobava trajala tudi 12 mesecev.

Bo pa ta “oživitev” sodelovanja med Rusijo in Indijo pri projektu FGFA vplivala na indijski nakup francoskih rafalov. V sedanjih pogajanjih gre za nakup 36 francoskih letal, skupaj pa jih je bilo v natečaju za novo srednje večnamensko bojno letalo (MMRCA) 126 . So pa ruski lovci tem indijsko-francoskim poslom seveda v “napoto”. Po indijskih virih naj bi Indijci zelo težko “prebavili”, da je cena rafalea dvainpolkrat višja od Su-30MKI. Tako bo 40 Su-30MKI veljalo Indijo približno 3 milijarde dolarjev, francoskih 36 rafaleov pa med 7 in 8 milijardami dolarjev. Je pa ob tem poveljnik Indijskih letalskih sil Arup Raha izjavil, da suhoji niso nadomestek letal iz projekta MMRCA, v okviru katerega so izbrali rafale.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum

Rusija odobrila Jermeniji zajam od 200 miliona dolara za kupovinu oružja
Beta   19.02.2016.

Rusija je danas odobrila zajam od 200 miliona dolara Jermeniji za kupovinu ruskog oružja.

Sporazum, koji su potpisale vlade Rusije i Jermenije podrazumeva dodelu kredita Jermeniji u iznosu od 200 miliona dolara na deset godina. Kredit je namenjen nabavci oružja iz Rusije. Jermenija planira da kupi ruski MLRC "Smerč" i municiju, anti-raketne komplekse "Igla-C", bacač plamena TOS-1A sa transportnim utovarivačem i drugo oružje. Jermenija je jedan od saveznika Moskve, na čijoj je teritoriji Rusija ima vojnu bazu, navodi agencija AP. Sredstva za nabavku novog oružja razgneviće Azerbejdžan, koji je u sporu sa Jermenijom oko oblasti Nagorno-Karabah.

Izvor: www.blic.rs

аууу које трућање... бацач пламена ;D

U prevodu sa ruskog "система ТОС1" и означава "тешки пламенобацачки систем" (тяжёлая огнемётная система). Е, сад, што новинари не обраћају пажњу како то чудо изгледа и да је реч о СВРЛ само условно речено "пламенобацачког типа", те да је његово дејство више термобарично, аеросолно, ништа чудно.

добро бре, кумборе, немој сад и ти да ме њакаш :) добро знамо и ти и ја шта је буратино а шта бацач пламена, и да имају сличности ко баба и свемирски брод. а фала богу гугл нечему служи...

VBR je VBR, kako god okretali. To što ima termobalistične bojeve glave umesto kasetne, HE ili koje druge, nije bitno.

Po tim nazivima, orkan bi bio "teški lanser 288 kumulativno-parčadnih bombica"...

Vir: Defender hr
http://www.defender.hr/
20.04.2016.

Knjiga narudžbi proizvoda ruske vojne industrije dosegla 56 milijardi USD u 2015.[/b]

Ruski premijer Dmitrij Medvedev u svojem je godišnjem izvješću o radu vlade istaknuo kako je knjiga narudžbi vojnih proizvoda ruske industrije dosegla vrijednost 56 milijardi USD u 2015., prenosi ruska agencija TASS. Izvješće je dostavljeno jučer Državnoj Dumi, Donjem domu ruskog parlamenta. “Prošle godine, prihodi od izvoza vojne proizvoda premašili su 14 milijardi USD. Ugovori su potpisani u vrijednosti od preko 26 milijardi $ dok su narudžbe dosegle rekordnih 56 milijardi USD krajem 2015.”, rekao je Medvedev. Ruski obrambeni i industrijski sektor postaje sve više tehnološki neovisan od stranih isporuka, rekao je premijer.

“Volumen proizvodnje porastao je za 13% u 2015. godini, a izlaznost vojnih proizvoda povećana za gotovo 20%”, rekao je Medvedev. “U usporedbi s 2014., proizvodnja je porasla 32% na području radio-elektronike, 22,5% streljiva i posebne kemijske industrije, za više od 16% u brodogradnji, za 7,5% u raketnoj i svemirskoj industriji te za 5,9% u zrakoplovnom sektoru “, rekao je ruski premijer. “Kao rezultat uspješnog ispunjenja državnih obrambenih narudžbi u 2015. godini, udio modernog naoružanja i vojne opreme u ruskim oružanim snagama premašio je planirane vrijednosti za 50% [30% do kraja 2015. godine], a prosječno se radi oko 47%,” rekao je ruski premijer.

Vir: Defender hr
http://www.defender.hr/
29.05.2016.

Indija i Rusija pristale na izvoz raketa BrahMos u treće zemlje

Indija i Rusija dogovorile su načelno izvoz krstarećih protubrodskih raketa, BrahMos, trećim zemljama – UAE, Vijetnamu, Južnoj Africi i Čileu, rekao je Praveen Pathak, glasnogovornik BrahMos Aerospace za agenciju Tass. “Nekoliko strukturnih promjena u politici izvoza obrambenih proizvoda je učinjeno te su rezultati vidljivi. Što se tiče BrahMos raketa, razgovori sa zemljama kao što su UAE, Čile, Južna Afrika i Vijetnam su u naprednoj fazi”, rekao je on.

“Budući da je Rusija zemlja partner u BrahMos joint venture, s njezinim pristankom razgovarali smo s nekoliko drugih zemalja, uključujući i Filipine, Južnu Koreju, Alžir, Grčku, Maleziju, Tajland, Egipat, Singapur, Venezuelu i Bugarsku”, rekao je on. Prema njegovim riječima, “BrahMos Aerospace bi trebao ugovoriti posao sa UAE do kraja godine, jer Indija i Rusija imaju dobre odnose s tom zemljom, stoga neće biti nikakvih problema u izvozu raketu u tu zemlju “. “U slučaju Vijetnama, Kina je izrazila svoje rezerve protiv indijske prodaje”, rekao je.

Brahmos, - to je, kako sam čuo, od skraćenice Brahmaputhra-Moskva. Maštovito. Šaljivdžije pominju skraćenicu Gang-Don, što u izgovoru zvuči kao kolokvijalni naziv za "Гондон", tj. "kur**n (prezervativ).

Uspješnim operacijama protiv Islamske države u Siriji, rusko se oružje vraća na tržište bliskog istoka (Jordan, Alžir, Tunis, Maroko, Egipat), izjavio je Nikolay Kozhanov, ugledni analitičar sa londonskog Kraljevskog instituta za međunarodne odnose Chatham House....

Vir: "Obramba" SLO
http://www.obramba.com/
03.08.2016.

Rusija se vrača na bližnjevzhodni trg orožja

RUSKO OROŽJE ZNOVA DOBIVA ZAUPANJE (KUPCE) NA BLIŽNJEM VZHODU

Po  uspešnih vojaških operacijah proti Islamski državi (Daesh/ISIL/ISIS) v Siriji se Rusija po mnenju Nikolaya Kozhanova vrača na bližnjevzhodni trg orožja, hkrati pa  si je precej okrepila geopolitični položaj v regiji. Nikolay Kozhanova je ugledni analitiki iz londonskega Kraljevega inštituta za mednarodne odnose Chatham House.

Bližnjevzhodni orožarski trg nikakor ni novost za Rusijo, Sovjetska zveza je namreč že pred tem izvažala orožje v Alžirijo, Egipt, Sirijo, Irak, Iran, Libijo, Sudan in Jemen. Je pa propad Sovjetske zveze pomenil hkrati tudi konec izvoza sovjetskega oz. ruskega orožja na ta področja, rusko orožarsko industrijo pa je ta upad prodaje oborožitvenih sistemov ter vojaške opreme precej prizadel.  Seveda so države uvoz orožja iz bivše Sovjetske zveze nadomestile z uvozom iz drugih držav, predvsem zahodnih. Stanje pa se je za rusko oborožitveno industrijo zdelo še bistveno slabše leta 2012, ko je Rusija izgubila svoja tradicionalna trga: Libijo in Irak. Kot navaja Kazhanov, si je Rusija skušala povrniti nekdanjo pozicijo Sovjetske zveze in se nekajkrat poskušala vrniti na prejšnja (sovjetska) izhodišča na orožarskem trgu Bližnjega vzhoda, vendar so bili to večinoma nepomembni in kratkoročni posli.  Položaj pa se je bistveno spremenil potem, ko se je Rusija odzvala prošnji Damaska po vojaški pomoči v vojni proti opozicijskim silam.

Kozhanov poudarja, da je sirijska vojna dejansko oživela rusko izvozno oborožitveno industrijo, potem ko se je rusko orožje izkazalo z veliko učinkovitostjo na vojskovališču. Resnično so bili uspehi ruskega orožja na fronti proti vladnim upornikom Islamske države (Daesh) v Siriji najboljše oglaševalsko orodje.

Tako se je celo tradicionalni kupec zahodnega orožja – Jordanija – v aprilu 2016 začela zanimati za ruske lovske bombnike Su-32 (izvozna verzija Su-34). V maju so sledila poročila o alžirskem, tunizijskem in maroškem zanimanju za ruske oborožitvene sisteme.

Tako je zaživela orožarska trgovina med Rusijo in muslimanskimi državami zahodne Afrike, potem ko so se slednje države soočile z nevarnostjo džihadističnega terorja in so želele izboljšati lastno varnost. Rusija se je tako vrnila na nekdanji položaj globalne sile in omenjene muslimanske države, soočene z novimi grožnjami in varnostnimi izzivi, se obračajo k Moskvi z željo po vojaškem  sodelovanju…

Že lani je  prišlo sporočilo, da se Alžirija zanima za nakup 12 lovskih bombnikov Su-34, pa tudi jurišnih helikopterjev Mil Mi-28NE in transportnih letal Il-76MD-90A. Posel naj bi dosegel vrednost 500 do 600 tisoč evrov, kar je vsota, s katero so – po nekaterih finančnih izvedencev – Rusi pokrili letalsko kampanjo v Siriji.

Potem ko so Iranci uspešno zaključili pogajanja o jedrski energiji in jim je mednarodna skupnost delno odpravila sankcije, sta se Teheran in Moskva končno dogovorila o dobavi sistemov zračne obrambe S-300 za štiri bataljone. Dobava naj bi bila po zatrjevanju ruskega izvoznika zaključena do konca letošnjega leta.

Rusija je v obdobju med 2011 in 2015 podpisala kar nekaj donosnih orožarskih pogodb z bližnjevzhodnimi državami. Samo z Egiptom (v letu 2014) na primer za 3,5 milijarde dolarjev. Prav tako je Rusiji uspela vrnitev na iraški trg z orožjem, obe omenjeni državi pa sta kar nekaj časa kupovali oborožitev predvsem v ZDA. Egipt bo v Rusiji nabavil lovce MiG-29M7M2, jurišne helikopterje Mi-28NE, zračno-obrambne raketne sisteme zemlja-zrak S-300 in sisteme obalne obrambe. In kot poudarja Kozhanov, ruski interes pri teh poslih ni zgolj ekonomski…

Kot navaja Kozhanov, običajno vojaški posel – nakup oborožitvenih sistemov – hkrati pomeni tudi, da bo uvoznik potreboval podporo za dobavljene oborožitvene sisteme: servisiranje, vzdrževanje in nadgradnjo. Kar vse skupaj ustvarja pogoje za daljše in stalnejše sodelovanje in prisotnost prodajalca na kupčevem trgu. Z vsem tem si Moskva seveda tudi dviga na rating na Bližnjem vzhodu.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum, eng.mil.ru

Iranske oružane snage potpisale su ugovor sa korporacijom Kalašnikov o isporuci AK-103 (7,62×39 mm)....

Vir: "Obramba" SLO
http://www.obramba.com/
11.08.2016.

Iran se je odločil za rusko jurišno puško Kalašnikov AK-103

IRANSKA VOJSKA SE OBOROŽUJE S SODOBNIMI RUSKIMI PUŠKAMI AK-103

Iranske oborožene sile so nedavno podpisale pogodbo s korporacijo Kalašnikov o dobavi ruskih jurišnih pušk AK-103. Iran kupuje v Rusiji izdelane puške AK-103, sodobno različico kalašnikovke z okvirje za 30 nabojev.

Po nekaterih informacijah naj bi prva pošiljka pušk že prispela v Iran, ki postaja že šesti tuji uporabnik puške AK-103 – poleg Pakistana, kot tudi Etiopije, Venezuele in Vieznama, ki te puške izdelujejo po licenci.

Kalašnikov AK-103 je puška v polni velikosti, prirejena za strelivo 7,62×39 mm, kakršnega uporabljajo tudi starejši modeli kalašnikovk AIK 47 in AKM. Prednost tega naboja pred standardnim Natovim kalibrom (5,56×45 mm) ali ruskim (sovjetskim) 5,45×39 mm je v prebojnosti in zaustavljalni moči. Tudi sicer nekateri vojaki dajejo prednost temu kalibru (7,62).

AK-103 ima kompatibilen okvir s starejšimi puškami AK 47 in AKM, novo jurišno puško pa so za svojo vzele posebne ruske skupine pregona, puško pa so kupile v Libija, Pakistan in Venezuela, licenčno pa jo proizvajajo đše v Venezueli, Etiopiji in Vietnamu.

PUŠKE SERIJE AK-100: AK-101, AK-102, AK-103, AK-104 in AK-105

Leta 1994 so Rusi začeli razvijati družino pušk Kalašnikov AK 100, namenjeno predvsem izvozu. Puške so prevzele mehaniko (danes še vedno uradne) ruske puške AK 74M s kopitom, z uvodilom in s pištolskim ročajem ter z okvirji iz polimernih materialov črne barve, prevzele pa so tudi učinkovito rešena ustja cevi, kar olajšuje rafalno streljanje in omogoča preprosto pritrditev bajoneta. Vgrajene picatinnyjeve letve omogočajo preprosto pritrditev razne domače in tuje namerilne optike ter drugih dodatkov, kot so laserski označevalci, taktične svetilke, podcevni bombomet itn.

Vse puške iz družine AK-100 imajo polno kopito iz plastičnega materiala, ki se zloži na levi strani zaklepišča. Vzvod mehanske varovalke in hkrati regulatorja ognja ima položaje za blokado sprožilca (safe), posamično in rafalno streljanje. Razstavljanje in sestavljanje puške AK-100 je enako kot pri puškah AK 74M. Protirjavna zaščita kovinskih delov pa je zelo kakovostna.

Puški AK-101 in njena skrajšana (tako rekoč samo cev) izvedba AK-102 sta prilagojeni za uporabo Natovega standardnega streliva 5,56×45, tako so očitno namenjene tujim kupcem, ki želijo združiti preprostost in zanesljivost kalašnikovk z zahodnim strelivom.

Puški AK-103 in njena skrajšana verzija AK-104 sta glede zasnove in mehanike popolnoma enaki predhodnima puškama, vendar sta prilagojeni uporabi ruskega streliva srednje moči 7,62×39, prav tako pa namenjene predvsem izvozu. V Rusiji ni v uporabi veliko pušk te družine, po nekaj kosov jih imajo nekatere specialne vojaške in pa policijske enote.

Za razliko od predhodno omenjenih pušk pa so edino puške AK-105 predvidene za uporabo ruskega lažjega puškovnega streliva 5,45×39. Zasnovali so jih podobno puški AK-102 (s krajšo cevjo in plastičnim zložljivim kopitom), uporabljali pa naj bi jih kot nekakšno vmesno rešitev med zdajšnjo standardno puško AK 74M in njeno kratko izvedbo AK-74U.

Tehnične značilnosti AK-101 in AK-103:
 
Masa orožja brez streliva: 3,6  kg
Dolžina puške: 943 mm
Dolžina puške z zloženim kopitom: 705 mm
Dolžina cevi: 415 mm
Zadnji merek, nastavljiv za streljanje: od 100 do 1000 m
Strelivo: 5,56×45 (AK-101) in 7,62×39 (AK-103)
Začetna hitrost krogle: 910 m/s  (AK 101), 715 m/s (AK-103)
Teoretična hitrost streljanja: 600 nab/min
Puška se polni s škatlastim okvirjem s po 30 ali več naboji 
Učinkoviti domet: 500 m
Učinkovit domet (rafalno skupinsko streljanje): 800 m

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum