Title: Broj žrtava Drugog svetskog rata u Sloveniji Post by: Bozo13 on June 11, 2014, 10:23:27 pm Slučajno naišao za zanimljiv do projekta "Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej" kojega je proveo Inštituta za novejšo zgodovino i trajao par godina. Pregledane su knjige na preko 200 "krajevnih matičnih uradov". Gledali su Matične knjige i mrliške knjige. Na kraju so došli do broja 97.457 poginulih (6,5% stanovništva) .
Podatci su svrstani po raznim kategorijama (godina, vrsta, počinitelj, pokrajina...). I u njima su isto podatci o posleratnim žrtvama. Svakako zanimljivo čitanje, preporučujem LPB Title: Re: Broj žrtava Drugog svetskog rata u Sloveniji Post by: vathra on June 12, 2014, 03:16:34 pm Пре неколико година су објавили један рад са сличном темом.
Линк више не ради, ево дела текста и табеле: Quote Aprilski napad sil Osi na Slovenijo, razkosanje in okupacija ter uvedba [attachment=1]različno nasilnih okupacijskih sistemov so določali dinamiko medvojnega dogajanja v posameznih slovenskih pokrajinah. Razlike so nastajale zaradi prepletanja več nasilnih procesov, ki so temu sledili, njihove pojavne oblike pa so bile odpor, revolucija in revolucionarni teror, protirevolucija, kolaboracija, ponekod tudi oblike državljanske vojne, sledil pa je epilog v povojnih pobojih.17 Največ teh procesov in posledično žrtev je zato v t.i. Ljubljanski pokrajini, kjer je po popisu iz leta 1941 bivalo 336.000 prebivalcev.18 Tamkajšnjih 29.750 smrtnih žrtev pomeni, da je bilo med prebivalstvom te pokrajine 8,8% žrtev. Od teh je bilo povojnih žrtev okoli 2,8% prebivalstva ali okoli 9800 oseb. Gre pa predvsem za domobrance. Na Primorskem je delež žrtev med prebivalstvom 5,6%, saj je od okoli 260.000 prebivalcev v drugi svetovni vojni po dosedanjih podatkih izgubilo življenje 14.682 oseb. Okoli 160 od teh po vojni. Na Spodnjem Štajerskem je leta 1941 prebivalo 596.500 prebivalcev, od katerih je po dosedanjih podatkih v času druge svetovne vojne in neposredno po njej življenje izgubilo 23.028 oseb, kar pomeni 3,8% žrtev med prebivalstvom. Od teh je povojnih žrtev nekaj nad 670. Na Gorenjskem, kjer je v začetku leta 1941 bivalo 183.464 prebivalcev, je ugotovljenih 12.020 smrtnih žrtev. Torej je v času druge svetovne vojne in neposredno po njej življenje izgubilo 6,5% njenih prebivalcev, od česar okoli 1% po vojni. Gre za okoli 1700 žrtev in tudi tu gre predvsem za domobrance. Na Koroškem je bilo 1187 žrtev, kar pomeni izgubo 6,2% prebivalstva. Praktično vse žrtve so medvojne in 4 povojne. V Prekmurju je ob začetku druge svetovne vojne bivalo okoli 97.000 prebivalcev. Po dosedanjih podatkih je žrtev vojne 1879, kar pomeni izgubo 1,8% prebivalstva. Več kot tretjina žrtev med njimi je bila Judov. Okoli 80 oseb je bilo povojnih žrtev. V teh analizah so podatki za žrtve med prebivalstvom nemške in italijanske narodnosti žal še zelo pomanjkljivi. Glede na posameznikovo vlogo v vojni je v analizo zajetih 70.922 medvojnih žrtev in 13.898 žrtev povojnega nasilja. Kot največja skupina žrtev nastopajo vojaške osebe, ki pomenijo s 53.680 žrtvami preko 63% vseh žrtev.19 Delež civilnih žrtev je torej v primerjavi s prvo svetovno vojno, ko je bil okoli 10%, porasel.20 Največ ugotovljenih žrtev je v partizanskih enotah, ki so utrpele več kot 27.000 mrtvih. Ti so predvsem žrtve oboroženih spopadov, 1.032 jih je umrlo v taboriščih, okoli 830 je talcev, v zaporih pa jih je predvsem za posledicami mučenj umrlo 133. Vsaj 433 jih je usmrtila partizanska vojska sama, del zaradi dezerterstva in nekaterih drugih disciplinskih prestopkov, v tem številu pa so zajeti tudi tisti, proti katerim ni bil uveden sodni postopek. Najmanj 862 jih je obveljalo za pogrešane. Po številu žrtev sledijo domobranci. Večinoma, in sicer v vsaj 11.683 primerih, so bili žrtve množičnih in posamičnih povojnih pobojev, okoli 1800 pa jih je življenje izgubilo med vojno. Protipartizanske vojaške enote iz časa pred kapitulacijo Italije so utrpele večino žrtev med vaškimi stražarji (813 žrtev). Večji del, in sicer 414, po zajetju jeseni leta 1943. Podobno usodo so v istem obdobju leta 1943 s 171 žrtvami doživeli slovenski četniki, okoli 155 pa jih je življenje izgubilo v povojnih pobojih. Sledijo mobiliziranci v redne in nekatere druge uniformirane formacije tujih vojsk. Vsaj 9.759 je žrtev v nemški in okoli 415 v madžarski vojski. Večina jih je do danes sicer obveljala za pogrešane, po nekaterih ocenah predvsem na vzhodni fronti in v sovjetskih ujetniških taboriščih.21 Podobno velja tudi za okoli 1.172 žrtev med vpoklicanimi v italijansko vojsko,22 od katerih jih je okoli 180 umrlo v posebnih delovnih bataljonih.23 Manjši delež odpade na žrtve v ostalih vojaških formacijah. Od teh je največja skupina 212 vojakov kraljeve jugoslovanske vojske. Od teh jih je bila nekaj več kot polovica padla med napadom sil Osi na Jugoslavijo oziroma Slovenijo.24 Tedaj je ugotovljenih tudi 29 civilnih žrtev. Kot prve množične žrtve nemškega nasilja so bili obnemogli in duševno prizadeti s Spodnje Štajerske, ki so jih 597 »evtanazirali« v avstrijskem Hartheimu poleti leta 1941. Do konca vojne pa je v okupatorskih taboriščih, v izgnanstvu in na prisilnem delu umrlo še vsaj 10.80925 civilistov, predvsem sorodnikov partizanov in sodelavcev odporniškega gibanja. Od vsaj 544 žrtev med slovenskimi Judi jih je v nemških koncentracijskih taboriščih umrlo okoli 500. Civilnih žrtev italijanskih taborišč je bilo vsaj 2.180, od tega samo na Rabu okoli 1.000. Torej je največ civilnih oseb umrlo v nemških taboriščih, od tega v Auschwitzu okoli 1.772, Dachauu okoli 1.340 in Mauthausnu okoli 971. Med sovražnimi vojaškimi operacijami je izgubilo življenje še 7.614 cvilistov, 3.360 jih je umrlo kot talcev, v zaporih pa še vsaj 498. Bombardiranja, pretežno zavezniškega letalstva, so od skupnih 1.428 žrtev povzročila vsaj 1.259 civilnih žrtev. Zanemarljivo ni niti število 912 žrtev raznih vojnih nesreč, predvsem z eksplozivnimi sredstvi, s strelnim orožjem in v navzkrižnem ognju. Protipartizanske enote so v samostojnih akcijah povzročile najmanj 1.000 civilnih žrtev in to večinoma po nastanku domobranskih formacij. Med temi žrtvami gre predvsem za sodelavce partizanskega gibanja. Partizanske enote so med vojno povzročile najmanj 3.528 civilnih žrtev, kar se je v največjem številu dogajalo na ozemlju Dolenjske in Notranjske, ki so ga pomladi in poleti leta 1942 nadzorovali partizani. Tedaj je ugotovljenih okoli 600 civilnih žrtev. Po vojni, vključno z januarjem 1946, je bilo civilnih žrtev še vsaj 1.043. S tem število žrtev slovenskega protirevolucionarnega tabora glede na Zahodno Evropo, z izjemo dela Italije, izstopa. Večje je tudi od ocen, ki veljajo za Francijo, kjer je pomenilo okoli 10.000 pobitih v času zaključnih bojev in po vojni 2,8% vseh žrtev. Od teh jih je bilo okoli 2.250 pobitih po vojni.26 Primerjave z Vzhodno Evropo pa so zaradi pomanjkljivih podatkov težje izvedljive. V Sloveniji pomenijo povojni poboji z vsaj 13.556 žrtvami okoli 15% vseh žrtev, skupno število žrtev protirevolucionarnega tabora pa pomeni vsaj 22% delež vseh žrtev. V ostalih republikah bivše Jugoslavije je ugotovljen naslednji delež protipartizanskih enot v skupnem številu žrtev: v Srbiji 23%, v Bosni in Hercegovini 22%, Hrvaška 20%, Črna gora 4%.27 Glede starostne strukture žrtev je moč ugotoviti, da so bili najbolj prizadeti moški v letih, najbolj primernih za vojaško službo: rojeni v letih 1910–1914: 9.624 žrtev; v letih 1915–1919 7.855 žrtev; rojeni v letih 1920–1924 17.392 žrtev. Mladoletnih oseb je bilo med žrtvami okoli 4.580, rojenih pred letom 1874 pa vsaj 1.400. Očitna je tudi razlika v prizadetosti po spolih, saj pomeni 8.729 žrtev med ženskami okoli 10% delež in gre večinoma za civilistke. Kar se tiče socialne pripadnosti, je bila večina žrtev kmečkega stanu, skoraj enakovredno pa sta zastopana delavski in obrtniški sloj s svojo pomožno delovno silo. Še enkrat naj poudarimo, da bomo natančnejše analize izdelali šele po koncu projekta popisa smrtnih žrtev, torej ko bodo »izčrpana« vsa nam dostopna gradiva. Do tedaj pa naj se ta oris razume zgolj kot predstavitev razmerij med posameznimi skupinami žrtev, ki se ne bodo več bistveno spreminjala. Бројеви се разликују за око осам хиљада. Не знам да ли се ради о истом временском периоду и простору, или је списак допуњен. Title: Re: Broj žrtava Drugog svetskog rata u Sloveniji Post by: Bozo13 on June 12, 2014, 06:21:09 pm Mislim da je to ista studija u pitanju, ali to što sam objavio je konačni dokument.
Quote Še enkrat naj poudarimo, da bomo natančnejše analize izdelali šele po koncu projekta popisa smrtnih žrtev, torej ko bodo »izčrpana« vsa nam dostopna gradiva. Do tedaj pa naj se ta oris razume zgolj kot predstavitev razmerij med posameznimi skupinami žrtev, ki se ne bodo več bistveno spreminjala. Tačniji podatci bit če dostupni po kraju projekta, kada se iscrpe svi izvori informacija. Do tada to neka se razume kao gruba razmera žrtava po grupama, koja se neče drastično menjati. |