PALUBA

Prva kineska baza biti će u Džibutiju u Africi. Baza će omogučit stalnu prisutnost kineskim brodovima, kopnenoj vojsci, možda i avijaciji.....

Vir: "Obramba" SLO
http://www.obramba.com/
26.101.2015

Prva kitajska vojaška baza v tujini bo v Džibutiju v Afriki

KITAJSKA VSE BLIŽJE PRVI VOJAŠKI BAZI NA TUJEM

Baza v Džibutiju v Afriškem rogu bo omogočala stalni dostop kitajskim vojaškim ladjam, kopenskim enotam in morda celo letalom, z njo pa želijo Kitajci okrepiti svoj položaj in interes za afriška naravna bogastva.

Ljudska republika Kitajska naj bi že kmalu postavila svojo prvo vojaško bazo v Afriki v procesu svoje evolucije v globalno velesilo. Peking je podpisal sporazum o desetletnem najemu prostora za logistično vozlišče v Džibutiju (v Adenskem zalivu), ki leži v Afriškem rogu. To bo njihova prva vojaška baza v Afriki, poudarja tudi ameriški general David Rodriguez, poveljnik Afriškega poveljstva oboroženih sil ZDA.

Kot ugotavljalo, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bodo odločili Kitajci postaviti bazo v Afriki, s katero bodo skušali zavarovati svoj ogromen gospodarski interes v tej regiji. Letno se namreč povečuje kitajska trgovina z afriškimi državami za skoraj 7 odstotkov, gre pa seveda za različen material. Kitajci iz Afrike večinoma vozijo na Kitajsko surovine, obratno pa prodajajo končne izdelke, pa najsi bodo to elektronske naprave ali orožje. Skupna menjava Kitajske in afriških držav je presegla 160 milijard dolarjev na letni ravni, kot navaja The Economist. Seveda pa Kitajska ni naletela na splošno razumevanje v vseh afriških državah, nekdanji guverner centralne banke Nigerije Lamido Sanusi je v izjavi The Economistu tako zatrdil, da se Afrika odpira v prvi vrsti novi obliki imperializma – kolonializma.

Peking je nekdanjemu nigerijskemu bančniku skušal odgovoriti v južnoafriškem dnevniku Mail & Guardian. Na letošnjem forumu o kitajsko-afriškem sodelovanju naj bi Kitajska ponudila več kapitala lokalnim afriškim družbam. Kitajska izvozno-uvozna banka je tako kreditirala afriške država v obdobju 2001-2010 s kar 62,7 milijardami dolarjev. Prav tako pa Kitajci poudarjajo, da bo tako našlo zaposlitev več afriških delavcev.

Ti koraki govorijo, da gradi Kitajska sodelovanje v Afriki na dolgi rok, ena od potrditev takšne usmeritve pa je prav gradnja omenjene baze v Džibutiju v samem Afriškem rogu. V zadnjem obdobju je Kitajski uspelo izriniti zahodni vpliv v tej regiji in tako obvarovati največji interes, neskončne količine mineralov, ki so največje afriško bogastvo.

Zahodni izvedenci označujejo te kitajske korake kot velik gospodarski in politični, postavitev  baze pa kot vojaški in diplomatski uspeh. Kitajska baza resda ne bo tako obsežna, da bi pomenila resno vojaško nevarnost, veliko večji pa je njen pomen v psihološkem smislu, kajti Kitajska je z njim prestopila Rubikon, ki se imenuje vojaška baza v tujini (nasploh, če pomislimo, da v surovinsko bogati Afriki).

Kitajska si ne prizadeva postaviti mreže vojaških baz, sposobnih podpirati svoje mornariške in letalske bojne zmogljivosti, kot to delajo ZDA. Je pa to začetek gradnje steze proti njenim strateškim ciljem. Kitajska že dolga leta uresničuje svoje strateške cilje na območju Indijskega oceana in čeprav nenehno krepi svojo vojaško mornariško floto in vojaško letalstvo (slednjemu z novimi letali tudi povečuje dolet), se zdi, da bo svoje diplomatske in geostrateške cilje dosegla brez izstreljenega naboja. Podpis sporazuma z Džibutijem je prvi korak na tej poti, če odmislimo izjemno povečevanje aktivnosti kitajske vojne mornarice na tem območju.

Že v začetku leta pa smo poročali, da namerava Kitajsko podobno vojaško-mornariško bazo zgraditi v tudi Namibiji (članek spodaj).

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum