Nažalost je pre par godina, ujma skoro totalno uništila bolnicu i odnela sve eksponate. Pored bolnice Franje (poimenovane po legendarnoj doktorici Franji Bojc Bidovec), poznata je i Bolnica Pavla (po doktorici Pavla Jerina Lah).
Malo više o doktorici Franji Bojc Bidovec
[ Attachment: You are not allowed to view attachments ]
F
ranja Bojc se je rodila kot tretji otrok v številni kmečki družini v Nemški vasi pri Ribnici. Študij medicine je zaključila leta 1939 v Zagrebu. Prvo službeno mesto podeželske zdravnice je nastopila v Bohinjski Bistrici. Od tam se je ob začetku vojne umaknila domov v Ribnico, kjer je odprla zasebno prakso. Že julija 1941 je začela sodelovati v Osvobodilni fronti. Italijanske oblasti so jo zaradi njenega delovanja trikrat zaprle. Takoj po razpadu Italije se je pridružila partizanom. Sprva je delala v partizanski divizijski bolnišnici v Ribnici. Med novembrsko nemško ofenzivo je bila skupaj s svojo sestro in dr. Pavlo Jerina zajeta na Travni gori in odpeljana v tržaške zapore. Po izpustitvi sta obe ponovno odšli v partizane, Pavla v Trnovski gozd, Franjo so poslali na Cerkljansko. V Cerkno in v sotesko Pasice je prvič prišla 2. januarja 1944.
Med redkimi drevesi smo se približali gori. Sprejela nas je s strmimi skalnatimi stenami in previsi, ki so oklepali hudournik. Ko sem se ozrla, me je prevzela kotlina za menoj, ki je tonila v vseh odtenkih sivine. Kar stala bi in gledala in poslušala. A sem morala naprej. Dan je bil kratek in čakalo nas je še dosti dela.
Še enkrat smo prečkali hudournik, potem pa se je kmalu odprla pred nami kotlina, obdana z visokimi, strmimi stenami. Na njenem najširšem delu je stala lesena baraka v obliki velike črke L. Tu bo poslej tvoj dom, tu boš delala, je nekam slovesno rekel dr. Volčjak. Ranjenci, bilo jih je kakih deset, so v en glas odgovorili na pozdrav. Doktor Volčjak me je predstavil in jim povedal, da bova poslej skrbela zanje z dr. Klajnom, ki še pride za menoj.
Po obrazih bolničark in ranjencev sem lahko presodila, kako priljubljen je in kakšno veljavo ima med njimi dr. Volčjak. In vedela sem, da se bom morala zelo potruditi, da ga bom dosegla. Najti stik z ljudmi, zbujati zaupanje, pa od vsakega zahtevati, da opravlja svoje dolžnosti, je včasih težko. Doktor Volčjak je to znal. Ko smo oskrbeli ranjence in se sestali z osebjem, so se zbrali okoli njega kot prava družina. Bilo jih je osem, sami kmečki fantje, nekateri med njimi že stari partizani. Z doktorjem Volčjakom jih je še posebej družil spomin na dni, ko so gradili prvo barako v soteski. Zadovoljstvo jim je sijalo z obrazov, ko smo se menili, kako bomo zgradili še eno manjšo barako s prostorom za operacije. Bo meni, drobceni ženski uspelo utrditi podobno veljavo, sem se spraševala. Bom znala voditi vsa ta dela? Bom zmogla kirurške posege pri ranjencih, ko nisem bila za to posebej usposobljena? Bilo me je kar malo strah.
(Ni neskončnih poti, pisma sinu, Ljubljana: Borec, 1984)
Mesto upravnice je prevzela 22. januarja 1944, dvome in strahove je morala odriniti na stran. Pod njenim vodstvom se je bolnišnica uspešno širila in izpopolnjevala vse do osvoboditve. Takoj po vojni je delala v vojaških bolnišnicah v Gorici, Trstu in Ljubljani, od leta 1954, po opravljenem specialističnem izpitu iz ginekologije in porodništva, pa na ginekološko porodniških klinikah v Beogradu in v Ljubljani. Kot članica raznih organizacij in društev si je stalno prizadevala za ohranitev Partizanske bolnice Franja kot zgodovinskega spomenika. Prejela je številna vojaška in civilna odlikovanja in priznanja, imenovali so jo tudi za častno občanko Idrije in Ribnice. Umrla je 26. novembra 1985 v Ljubljani.
I doktorici Pavla Jerina Lah
[ Attachment: You are not allowed to view attachments ]
Legendarna partizanska zdravnica, po kateri je dobila ime tudi bolnica, ki je med 2. sv. vojno delovala na Idrijskem.
Leta 1943 je postala vodja partizanske bolnice Pavla, ki je dobila ime po njej. Prejela je vrsto najvišjih odličij: odlikovanje partizanska spomenica 1941, leta 1996 je prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: ob osemdesetletnici in za njene zasluge v najtežjih časih druge svetovne vojne, predvsem v partizanskih bolnišnicah, ter za njeno delo po vojni. Postala je tudi častna občanka občin Idrija, Cerkno in Logatec. Leta 2010 so v Zdravstvenemu domu Idrija postavili tudi njen doprsni kip.
Spisak Slovenskih partizanskih bolnica:
Lukova bolnica
Partizanska bolnišnica Ajdovec
Partizanska bolnišnica Bobovec
Partizanska bolnišnica Krvavice (nad Iškim Vintgarjem)
Partizanska bolnišnica Jelenbreg
Partizanska bolnišnica Jelenžleb
Partizanska bolnišnica Jelendol (Kočevski Rog)
Partizanska bolnišnica Jesen (Pohorje)
Partizanska bolnišnica Kremen
Partizanska bolnišnica Lašče
Partizanska bolnišnica Lesen kamen
Partizanska bolnišnica Mokrec (Mokrec)
Partizanska bolnišnica Nova vas
Partizanska bolnišnica v Kočevskem Rogu (osrednja vojna bolnišnica, Kočevski Rog)
Partizanska bolnišnica Ogenjca
Partizanska bolnišnica Planina
Partizanska bolnišnica Pokljuka (Pokljuka)
Partizanska bolnišnica Pugled (Kočevski Rog)
Partizanska bolnišnica Ribnica
Partizanska bolnišnica Snežnik
Partizanska bolnišnica Srednja vas
Partizanska bolnišnica Stari Log
Partizanska bolnišnica Toplice
Partizanska bolnišnica Topolovec
Partizanska bolnišnica Vinica
Partizanska bolnišnica Krtina
Partizanska bolnišnica Zalesje (Zalesje)
Partizanska bolnišnica Zgornji Hrastnik (Kočevski Rog)
Partizanska bolnišnica Zima (pri počivališču Zima avtoceste A1)
Paučkove partizanske bolnišnice
Slovenska centralna vojno-partizanska bolnišnica
Slovenska vojna partizanska bolnišnica - Evakuacijska
Slovenska vojna partizanska bolnica Franja
Slovenska vojna partizanska bolnica Pavla
Slovenska vojna partizanska bolnišnica Svoboda
Slovenska vojna partizanska bolnišnica Jakob Završnik
Slovensko-hrvaška vojna partizanska bolnišnica
Uprava slovenskih vojnih partizanskih bolnišnic na Štajerskem
Vojna bolnišnica Kočevje
Vojna bolnišnica Ribnica