duje
kapetan bojnog broda
Offline
Gender:
Posts: 17 876
|
|
« on: October 27, 2011, 07:14:05 am » |
|
Radi smanjenja snaga za 20%, Njemačka zatvara 31 kasarnu-bazu. Večina posla treba biti obavljena do 2015. godine. Vojska ima trenutno 381 kasarnu-bazu. Lakalne uprave, gdje su kasarne se bune, jer tako gube velik priljev sredstava i radnih mjesta. Radi odlaska vojnih porodica, smanjt če se i broj stanovništva. Vir: Dnevnik; Ljubljana,27.10.2011 Zapiranje vojašnic ni brez težav
Berlin - Nemčija bo izpraznila 31 vojašnic, v še mnogih preostalih pa bo drastično zmanjšala posadke, vse v okviru že sprejetega zmanjševanja oboroženih sil za skoraj 20 odstotkov. Kot je včeraj obrazložil obrambni minister Thomas de Maiziere, bodo večji del celotne operacije izvedli do leta 2015, nekaj vojašnic pa bodo zaprli še v naslednjih dveh ali treh letih. Nemška vojska oziroma Bundeswehr ima po vsej državi trenutno 381 vojašnic, zmanjševanje vojaškega osebja in števila vojašnic pa bo najbolj občutno na Bavarskem, v Posarju in v deželi Schleswig-Holstein. V slednji bodo zaprli največ vojašnic, in sicer osem. Kar zadeva vojake, bo največji rez doživela Bavarska, in sicer za 20.000, odstotkovno pa se bo najbolj skrčilo vojaško osebje v Posarju - kar za polovico.
Glavobol zaradi krčenja armade De Maiziere je obrazložil, da so kot glavni kriterij pri zapiranju vojašnic upoštevali njihovo (ne)funkcionalnost. Sam program redukcije vojske ni naletel na posebne odzive, so pa nekateri deželni premierji in lokalne oblasti opozorili, da ga mora spremljati tudi ustrezna finančna pomoč območjem, kjer je bila vojska tako rekoč glavni delodajalec. Tudi po navedbah obrambnega ministra je bil slednji kriterij zvečine brezpredmeten, potem ko so že marca letos ukinili naborniško vojsko in že pred tem sprejeli odločitev, da število poklicnih vojakov znižajo za 90.000 dolgoročnih ali kratkoročnih pogodbenikov.
Čeprav proti sami reformi nemške voske ob njenem sprejemu ni bilo zadržkov, pa zdaj v manjših mestih, ki so bili od nje odvisni, čutijo posledice. V Mengenu, mestu z okoli 10.000 prebivalci južno od Stuttgarta, že vse od objave zmanjševanja vojske in ukinitve nekaterih vojašnic župan Peter Rainer tudi prek spletne strani opozarja na pogubne posledice te odločitve za tamkajšnjo lokalno ekonomijo in poziva k ohranitvi tamkajšnjega vojaškega in letalskega oporišča. To je bilo prvenstveno namenjeno urjenju mladih pilotov, znašlo pa se je na seznamu omenjenih 31 vojašnic, ki jih bodo zaprli ob še 33 drugih, v katerih bo za mirnodobno ohranitev vojaških zmogljivosti skrbelo manj kot 15 vojakov.
Oporišče Mengen-Hohentengen ni veliko, saj je bilo v njem manj kot tisoč vojakov in civilnih uslužbencev, župan Rainer pa navaja, da je kljub temu največji delodajalec v regiji, ki je na letni ravni obrnil okoli deset milijonov evrov. Malim podjetnikom oziroma obrtnikom je vojašnica zagotavljala tudi do 70 odstotkov njihovih prihodkov, ki bodo zdaj enostavno izpuhteli.
Ko bodo sorazmerno mladi vojaki s svojimi družinami zapustili mesto, se bodo izpraznili tudi vrtci in osnovne šole, mesto samo pa nima neke hitre druge razvojne perspektive. Pri tem ga omejuje tudi slaba infrastruktura, saj je najbližja avtocesta oddaljena uro vožnje, civilno letališče pa dve uri. V takih razmerah je težko pričakovati, da se bo za zapuščene zgradbe oporišča zanimal kakšne komercialni investitor, ugotavljajo tamkajšnji prebivalci v resnih skrbeh za svojo bližnjo prihodnost.
Problem krajev v bližini vojašnic je, da so ta območja znotraj določenih omejitev in hkrati s tem tesno navezana na svojevrstno sožitje. Za Mengen ugotavljajo, da je bilo na leto več kot petdeset prireditev organiziranih s sodelovanjem tamkajšnjih vojakov in civilistov, med drugim tudi lokalni Oktoberfest, ki je pritegnil več tisoč gostov v samo vojašnico. Se pa vsi ne strinjajo, da je njihova ukinitev slabo znamenje. Radikalnejši politiki, kot je Rudolf Fischer iz sicer obrobne stranke svobodnih volilcev, je prepričan, da so zgolj zamudili priložnost za prekinitev svoje odvisnosti od vojaškega oporišča. A v gospodarsko kriznih časih je iskanje novih poslovnih priložnosti še bolj omejeno, okostenele navade, ki jih privzgaja bližina vojašnic, pa so pri tem dodatna ovira. Z njimi se bodo očitno bolj spopadali krajevni oblastniki kot pa nemška vlada, ki je vse odločitve o zmanjševanju vojske in vojaških izdatkov že sprejela
|