Simulacija nesreče broda.
Dnevnik,
Link na članak:
http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042505181Plod slovenskega znanja: najnovejša simulacija nesreče Coste ConcordieZnanost in tehnologije - petek, 27.01.2012 09:00
Tekst: Niko Bajec
Vodja simulacijskega centra za šolanje in posredovanje v izrednih okoliščinah na morju s fakultete za pomorstvo Marko Perkovič je pripravil računalniško analizo in animacijo zadnje poti Coste Concordie, križarke, ki je pred dvema tednoma nasedla pred toskansko obalo.
"Imamo zelo sodoben simulator, ki je sestavljen iz realnih elektronskih navigacijskih inštrumentov, prav takšnih, kot so na ladji. Tako lahko od ladje vzamemo podatke, jih damo v simulator in imamo "počasni posnetek" tistega, kar se je nekje zgodilo," je pojasnil Perkovič.
Pri tem uporabijo zelo natančne pomorske elekronske karte, prav takšne, kot jih imajo na ladji pomorščaki. "Na podlagi tega generiramo plovno področje v 3D tehniki. V bazi podatkov imamo okoli 250 različnih ladij in med njimi izberemo najprimernejšo. Če gre za zelo podrobne analize, lahko najbolj podobno ladjo tudi modificiramo, da dobimo hidrodinamične parametre dejanske ladje," pove Perkovič. Na ta način lahko "plujejo" z ladjo, ki ima enake lastnosti kot izbrana, v tem primeru Costa Concordia. Tako lahko izvedejo manevre na podlagi dejanskih podatkov, pridobljenih iz ladijskih oddajnikov. V podatkih je tako ime ladje, kot njena velikost, vgrez, pa tudi vrsta tovora. Prav tako se na vsakih šest sekund posodablja položaj ladje, njena hitrost in usmerjenost ter celo stopnja spremembe usmerjenosti.
Simulacijo si lahko ogledete v prvem videu, ravno danes pa sta z Davidom Nemcem pripravila novo različico. Ogledate si jo lahko v drugem videu z naslovom Najnovejša simulacija nesreče Coste Concordie. V novi simulaciji sta poskušala prikazati še več, kot je bilo prikazano v prvi. Posneta je v HD kvaliteti, skratka, vse je prikazano še bolj realno.
O sami nesreči"Kaj se je dogajalo na komandnem mostu, še vedno ni povsem jasno, saj črna skrinjica, ki snema pogovore, očitno ne dela - vsaj tako pravijo," pojasnjuje Perkovič. Na podlagi analize plovne poti Pekovič zaključuje, da so se na ladji v zadnjem trenutku odločili, da bodo skrenili s poti. Zaradi pozne odločitve je bil vpadni kot bolj oster, kar pomeni, da so šli proti obali bolj pravokotno. Ladja se je nato vse bolj približevala otoku. Hitrost Coste Concordie je bila enakomerna, 15,5 vozla, in le zadnjo minuto se je hitrost spremenila. Zadnji del ladje je podrsal ob skalo in prišlo je do odprtine. "Zelo hitro je poplavilo strojnico. V treh minutah jo je poplavilo do nivoja petih metrov višine. Strojnica je dolga 50 in široka 30 ali 35 metrov, tako je v ladjo vdrla ogromna količina vode. Ladja je ostala brez pogona," pojasnjuje Perkovič. Ni pa jasno, zakaj potem ni bilo takojšnjega ukrepanja.
Z vetrom je ladja še eno uro s hitrostjo osmih vozlov drsela do otoka, kjer se je naslonila na čer. Trčili so s hitrostjo pol vozla, kar je en kilometer na uro, vendar je ladja težka kar 52 tisoč ton. To je povzročilo dodatne odprtine, v katere je vdrla voda. Potniške ladje so grajene tako, da se potapljajo z ravno kobilico, brez prečnega ali vzdolžnega nagiba. Vodo se v primeru, da vdre z desne strani, preko posebnih ventilov pošilja na levo. Perkovič pravi, da "očitno tudi ti ventili za izenačevanje niso delali in se je ladja nagnila. To pa seveda dodatno otežuje evakuacijo, zaradi tega je prišlo tudi do nekaj žalostno izgubljenih življenj."
Podoben manever iste ladje že drugič v enem letuAvgusta lani je ladja izvedla zelo podoben manever, vendar so se nanj pripravili vsaj pol ure prej. Takrat so pluli le dvesto metrov od obale. "Glede na to, da gre za veliko ladjo, ki je polna ljudi in pluje ponoči, je to dokaj riskanten manever. Dvesto metrov od obale se pri nas še s čolnom ne sme glisirat. Costa Concordia bi isti efekt dosegla tudi, če bi šla kilometer od obale. Poveljniki pa včasih od ladjarjev dobivajo tudi neformalna navodila za tovrstne reklame," pravi Perkovič.
Na komandnem mostu naj bi bilo zadnjo noč plovbe precej živahno, saj naj bi bilo tam tudi veliko potnikov. Nekateri naj bi se tudi pogovarjali s poveljnikom. "Kot jaz vem in kot so mi povedali nekateri, ki so bili na točno tej ladji, se običajno potnikom ne dovoli obiskov. Tokrat je bilo očitno drugače in je bil poveljnik zelo zaseden in v globokih razgovorih," pojasnjuje Perkovič.
Najbolj usodno je bilo to, da poveljnik ni predhodno načrtoval in včrtal poti. Tako bi se mu tudi, če ne bi bil pozoren, že prej sprožili alarmi. "Že tako so se mu morali sprožiti, vprašanje pa je, zakaj jih ni slišal," se sprašuje Perkovič. "Možno je, da je bilo v kabini res toliko trupa." Šlo je torej za verižno reakcijo - poveljnik se je prepozno odločil za spremembo poti; ko so smer ladje spremenili, niso dobro opazovali, kje so; na ladji je zmanjkalo elektrike, pripetilo pa se je še več tehničnih napak; nastala je panika; ladja je brez pogona še enkrat trčila. Vse to pa je vodilo v katastrofo Coste Concordie.
