Tajvanu nitko ne želi prodati jurišne dizel podmornice. (razlog je nezamjeranje Kini) Prisiljeni su sami projektirati i proizvesti svoje podmornice.
Vir: "Obramba" SLO
http://www.obramba.com/Tajvan primoran razvijati lastne jurišne podmornice
TAJVANU NIHČE NE ŽELI PRODATI DIZELSKO-ELEKTRIČNIH PODMORNIC
Tajvan se je v tekmi s kitajskimi podmorniškimi zmogljivostmi lotil razvoja, konstrukcije in gradnje lastnih jurišnih podmornic. Razloga sta dva, prvi je, da ima Tajvan zelo zastarele podmorniške zmogljivosti, stare že 70 let, ki bi bolj sodile v muzejsko zbirko kot med operativne podmorniške zmogljivosti, s katerimi bi se branili pred morebitnim kitajskim napadom otoka. Po drugi strani pa Tajvan nikoli doslej še ni izdeloval lastnih (dizelsko-električnih) podmornic, saj so jih kupovali v tujini. Država pa je vrsto let (desetletij) neuspešno iskala prodajalca podmornic. Nobena od držav proizvajalk namreč zaradi svojih ekonomskih interesov ni hotela prodati podmorniških sistemov tej pacifiški državi na otoku Formoza (Portugalci so odkrili ta otok v 16. stol. in ga imenovali Formosa – Lepi otok). Tako Tajvancem ni preostalo drugo kot da podmornico izdelajo sami.
Tajvan se je od Kitajske ločil četa 1949 in odtlej vseskozi dobro skrbel za svoje mornariške obrambne sile, da bi s tem odvračal težnje Kitajske po priključitvi otoka. In prav podmornice so idealno obrambno sredstvo za obrambo otoške države. Tajvan se tudi dobro zaveda, da bo Peking izvajal pritisk na vse države, potencialne dobaviteljice podmornic. Resda so bili časi, ko je zahod ignoriral podobne kitajske zahteve in diplomatske pritiske, v sedanjem času gospodarske rasti in odvisnosti zahoda od velikanskega kitajskega in perspektivnega trga pa ne kaj podobnega ne morejo več računati.
Tajvan ima danes štiri podmornice, od tega sta »najsodobnejši« dve dizelsko-električni podmornici razreda hai lung, ki so ju Tajvanci leta 1980 naročili na Nizozemskem, dobili pa leta 1988. Podmornici sta opremljeni z ameriškimi torpedi mk. 48 in protiladijskimi izstrelki harpoon, kar je dokaj ubojna kombinacija. Toda razpolagajo samo z dvema in najmlajša je stara skoraj trideset let. Japonska, na primer, »upokojuje« svoje dizelske podmornice pri starosti 18 let.
Druga polovica tajvanskih podmorniških zmogljivosti pa je pravzaprav že »antična«, podmornici razreda hai shih in hai pa sta bili izdelani za Ameriško vojno mornarico (US Navy) ob koncu druge svetovne vojne. Dandanes sta to najstarejši podmornici v operativni rabi na svetu. Seveda to nista zmogljivosti prve bojne črte, Tajvanci ju uporabljajo za protipodmorniško urjenje svojih posadk. Stari sta pravzaprav že toliko, da ju strokovnjaki obiskujejo zaradi raziskovalnih namenov.
Vendar pa Tajvan nima samo starih podmornic, te njihove zmogljivosti so tudi izjemno podhranjene, sploh če pomislimo na dejstvo, da Kitajska vsako leto (zadnji dve desetletji) poveča svoje izdatke za obrambo za desetino. Tajvan naj bi se tako danes – po ameriških navedbah – v primeru pomorskega napada Kitajske prav lahko soočil s 34 bistveno sodobnejšimi kitajskimi podmornicami, 32 je konvencionalnih dizel električnih, dve pa sta jedrski.
Leta 2001 je takratni ameriški predsednik George W. Bush sicer napovedal, naj bi ZDA Tajvanu prodale osem dizel električnih podmornic, prav tu pa je bil kaveljc: ZDA ne gradijo več takšnih podmornic (samo še jedrske). Za povračilo je skušal Washington kupiti za Tajvan podmornice drugje, vendar posla ni hotel nihče skleniti. Kupčijo za zavrnile po vrsti Avstralija, Nizozemska in Nemčija. In Tajvan si štirinajst let zatem še vedno prizadeva priti do podmornic. Toda, kako? Preostal jim je le lastni razvoj in izdelava, vendar pa – po znanih podatkih – se naj bi to ne zgodilo pred letom 2019. Po dostopnih podatkih naj bi Tajvanska vojna mornarica nabavila podmornice med 1200 in 3000 t, ta plovila naj bi imela štiri do šest torpednih cevi in zmogljivost polaganja min. Američani naj bi tudi ponudili oborožitev – torpeda Mk.48 in protiladijske rakete harpoon. Toda samostojne izdelave brez tuje pomoči Tajvanci ne bodo zmogli, saj ustreznih tehnologij nimajo, ključni pri tem pa so aktivni in pasivni sonarski sistemi ter pogonski sistemi in pogonski vijak. Tudi z namenom proučitve tehnologini9n vseh sklopov so Tajvanci obe stari ameriški podmornici dali v dok, ju povsem razstavili in ponovno sestavili ter delno nadgradili. Toda prvenstveni namen je bil seveda, kako sestaviti podmornico. Kako brezupna je v tem primeru situacija, pove podatek, da so se učili gradnje podmornic na osnovi sedem desetletij in več starih tehnologij.
ZDA jim bodo sicer nudile nekaj tehnične podpore, vendar se konvencionalne podmornice kar precej razlikujejo od jedrskih (kakršne obvladujejo Američani). Zato Tajvan išče pomoč držav(e), ki bi jim pomagala s tehnologijami sonarjev, akumulatorjev in od zraka neodvisnega pogonskega sistema. Kot je pred dnevi izjavil poveljnik Tajvanske vojne mornarice, obstaja več kot 20 evropskih in ameriških družb, ki so izrazile interes za sodelovanje pri gradnji tajvanske podmornice. Koliko teh podjetij pa bo še obdržalo zanimanje po tem, ko bodo Kitajci z diplomatskim pritiskom vplivali na njihove države, pa ostaja odprto vprašanje.
»Pokoriti nasprotnika brez boja je vrhunec vojaške veščine,« so besede kitajskega modreca Sun Tsuja in na podoben način so Kitajci »premagali tajvanske podmorniške sile. Dobro namreč vedo, da Tajvanci brez tehnološke pomoči in sodelovanja ne bodo zlahka kos projektu, imenovanem sodobna jurišna podmornica. Po drugi plati pa so se Tajvanci doslej marsikaj naučili, dobro pa se zavedajo, da boljšo bodo imeli obrambo, manjša bo možnost zasedbe otoka, manjša pa bo tudi odvisnost od zunanje pomoči pri obrambi otoka.
Podrobneje smo o sodobnih dizelsko-električnih podmornicah pisali v članku Oživljene podmornice (Na svetovnem orožarskem trgu) v Reviji Obramba april 2015 (str. 27-33).
Pripravil: B. Knific, foto: Military Photos
