Još razgovor sa hrvatskim ministrom unutrašnjih poslova za ljubljansko "Delo" (i onda dosta o toj temi za danas od mene). Nema podataka jeli razgovor autoriziran. Naglašen i podcrtan tekst je moje djelo. Iz toga ispada, da Hrvatska nije poštivala dogovor o mjestu predaje (samo dva granična prelaza, nego šalje raspršeno) izbjeglica- migrnata, a razlog je po njihovim navodima, presporo preuzimanje sa slovenske strane. I druga važna stvar, nije provodila potpunu registraciju u skladu sa shengenskim pravilima.
Vir: "Delo" Ljubljana
http://www.delo.si/26.10.2015, 08:00
Hrvaški notranji minister Ostojić: »Šel bom na čelo begunske kolone. In če bo kdo streljal, naj strelja name «
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić pravi, da na odgovor kolegice Vesne Györkös Žnidar čaka že teden dni.
»Lahko zgradite kakršnokoli oviro, kot zdaj napoveduje Slovenija. Okej, postavite ograjo. Ampak če niste pripravljeni streljati na ljudi, ta ograja ne bo nikogar ustavila.
Nismo se pogovarjali v Zagrebu, kjer ima hrvaški notranji minister pisarno, ampak v poveljniškem vladnem šotoru več kot 300 kilometrov vzhodno, v sprejemnem centru Opatovac tik ob hrvaško-srbski meji. V glavnem mestu je bil v času krize, ki traja že več kot mesec dni, le štirikrat. »Pa še to samo zato, ker sem bil gost v televizijskih oddajah ali pa je bila seja vlade,« doda. V svojih izjavah ni diplomatski, sam priznava, da so te morda preveč čustvene, a »tako pač je«.
Najbrž ste videli odziv našega premiera; na televiziji je bil prvič zelo jezen in je hrvaško politiko do beguncev označil za neevropsko, nevarno, očital ji je, da nenapovedano pošilja ljudi na mejo. Pokazali so tudi termovizijski posnetek slovenske policije.
Vašemu premierju Miru Cerarju je odgovoril premier Zoran Milanović, sta v rednih stikih in sta gotovo izmenjala mnenja o teh zadevah. Glede našega ravnanja lahko z gotovostjo zavrnem vsak poskus propagande, da naj bi hrvaška policija po 35 dneh, ko ni niti enkrat uporabila prisilnih sredstev proti 225 tisoč beguncem, kogarkoli naganjala v reko. Kot se prikazuje v tem propagandnem materialu. Most in reka Sotla sta na hrvaški strani. V policijskem delu pa se vedno išče motiv. Kakšen motiv bi imela Hrvaška, da bi pošiljala ljudi v reko? Vse to je posledica delovanja množice, ko lahko ljudje končajo v blatu ali v vodi. Obtožbe o pošiljanju ljudi v hladno reko niso pravične. Vseh teh 35 dni smo ravnali korektno. Kar zadeva izjave, da slovenski helikopter osvetljuje beguncem pot, kam naj gredo; verjamete jim lahko prav toliko, kot da se utripajoče luči na oklepnikih uporabljajo za to, da se ljudi usmerja. Ali da jim je lajež policijskih psov kazal smer. Povejmo resnico, zakaj se vse to dogaja.
Kakšna je torej resnica?Dogovorili smo se, kam naj prihajajo begunci, namreč v Mursko Središče, železniški mejni prehod, in na mejni prehod Macelj [Gruškovje]. Povsod smo doživeli poskuse upočasnjevanja prihoda beguncev v Slovenijo s počasnimi postopki sprejemanja. S tem so se informacije
, da je Slovenija pripravljena na sprejem 8000 ljudi na dan v tranzitu, izkazale za netočne. Nato se je številka zmanjšala na 5000 in na koncu na 2500 oseb.Hrvaška ima jasno stališče. Polovico ljudi, ki pridejo na našo mejo, smo pripravljeni zadržati, druga polovica jih mora v tranzit. Nobene možnosti nimamo zadrževati tolikšne množice, ne da bi pri tem nastajali incidenti. Vzrok za težave na slovenski strani je registracija, postopki so počasni, gre za nepotrebno administriranje. Ti ljudje prihajajo iz schengenskega območja, to je treba jasno povedati. Prihajajo iz Grčije, ki je schengenska država in bi morala spoštovati tako dublinsko konvencijo kot schengenska pravila. Če bi to tam počeli, vseh teh težav sploh ne bi imeli. Ampak ne počnejo. Številke kažejo, da Grki s svojih otokov izkrcavajo po 36 tisoč ljudi na dan. V tem trenutku se dogaja nedovoljena relokacija iz njihovih begunskih taborišč, pri čemer ni priliva iz Turčije, ki bi upravičeval takšne številke.
Koliko beguncev je pripravljena sprejeti Hrvaška?Hrvaška je edina država, poleg Estonije, ki je bila pripravljena sprejeti več beguncev, kot je predlagala evropska komisija. Pripravljeni smo sprejeti 1640 ljudi v sklopu dogovorjenega programa relokacije beguncev. Vse, kar pa se dogaja zdaj, jemljemo kot akcijo reševanja življenj. Medtem ko je bila danes zjutraj temperatura v Oslu 12 stopinj, je bilo tukaj v centru v Opatovcu tri stopinje. Predvidevam, da so podobno težke razmere v Sloveniji. Ponavljam, s Slovenijo je bilo dogovorjeno, da na dan sprejme 8000 ljudi v tranzitu. To je bilo objavljeno tudi v časopisih. V nobenem trenutku, odkar je Madžarska zaprla mejo, Hrvaška ni poslala proti Sloveniji več kot 6500 ljudi na dan. Ni res, da je v Slovenijo v enem dnevu prišlo več kot 12 tisoč ljudi. To je neresnica. Ampak dobro, ne bomo se igrali s številkami. Pomembno pa je vedeti, da je to omejevanje števila ljudi pripeljalo do sedanjih razmer. Kajti kaos na eni meji se preliva naprej. Šele danes (v petek, op. a.) sva se s srbskim kolegom dogovorila, da bodo naposled regulirali prihod do naše meje.
Na tej begunski poti, kot kaže, nastaja nekakšen domino učinek.Tako je, začne se v Grčiji, nadaljuje v Makedoniji, Srbiji in na Hrvaškem. Sloveniji je bilo to do zdaj prihranjeno, medtem ko je šlo skozi Hrvaško 192 tisoč ljudi do Madžarske. Dokler ni Madžarska brez kakršnegakoli razloga zaprla meje oziroma ustavila prevzema beguncev, ki so potovali do Avstrije in v Nemčijo. To ni bilo potrebno, saj Nemčija ni postavljala nobenih pogojev za sprejem beguncev, ni zaprla meje. Kanclerka Merklova še vedno sporoča, da njihova meja ni zaprta. Ko je Madžarska zaprla mejo za begunce, nam ni preostalo nič drugega.
Ti ljudje prihajajo iz območja schengna in gredo proti schengnu. Vse smo najavili. Že drugega oktobra smo se dogovorili o teh treh lokacijah za izkrcanje beguncev. To noč smo pripeljali po predhodni najavi na mejni prehod Macelj dvajset avtobusov beguncev. Tam so bili devet ur! Na sprejemu, še pred registracijo! To ne more trajati devet ur. V devetih urah na Hrvaško pride novih 3500 ljudi, razumete? To je poanta te zgodbe. Vsi smo tukaj žrtve. Slovenija je šele zdaj postala žrtev, saj je šel prej tranzit čez Madžarsko. In nam ni preostalo nič drugega. Spoštovali smo dogovor, vozili smo po najdaljši poti, da ne bi obremenjevali drugih mejnih prehodov. Na dogovorjenih mejnih prehodih pa je prišlo do namernega upočasnjevanja sprejemanja beguncev. Mi pa v teh razmerah ne moremo storiti drugega, saj so tudi naši centri polni. Če ljudi ne odpeljete takoj, imate kmalu podobne incidente, kot ste jih doživeli v Sloveniji.
Kakšen je bil torej dogovor s Slovenijo?Najprej o številkah. Ne morete omejiti sprejema na 2500 ljudi, če jih mi sprejemamo po 10 tisoč na dan. Vztrajati je treba, da se obramba schengenske meje izvaja v Grčiji. Ne na Hrvaškem, ne v Srbiji, niti v Makedoniji. V Grčiji! Tam je izvor vseh teh težav. Trdim, da se dogaja relokacija ljudi, ki ni dogovorjena. EU se je dogovorila o premestitvi 160 tisoč ljudi - po dolgotrajnem pregovarjanju. Trenutno se v Grčiji praznijo taborišča, to je dejstvo. Naši policijski uslužbenci so namreč v Grčiji, na grško-turški meji. Opazujejo trajekte in imajo natančne podatke, koliko ljudi se je vkrcalo in kolikokrat so trajekti peljali. In te številke se potrjujejo ob prihodu ljudi na makedonsko mejo in nato na našo. Begunec, ki ga je iz morja rešil hrvaški policist, je bil čez pet dni tu pri nas v šotoru. Policist ga je prepoznal. Ta begunec torej ni preživel niti tri dni v taborišču na Lezbosu, kjer naj bi jih zadrževali, za kar tudi EU plačuje, pa je že odšel proti Hrvaški. To se dogaja.
Kdaj ste bili nazadnje v stiku s slovensko kolegico, ministrico Vesno Györkös Žnidar?
Trenutek, da pogledam na telefon ... Med prvo krizo sva bila v rednih stikih, nazadnje pa sva komunicirala prvi dan druge krize, v soboto (17. oktobra, op. a.). Potem nič več. Mi smo dali Sloveniji 12 ur za pripravo, za ta čas smo zaprli svojo mejo.
Ključni problem pa je nepotrebna registracija. Popolnoma nepotreben poskus spoštovanja schengenskih pravil, ki jih niso spoštovali pri vstopu. In ponovno se opravlja registracija v Nemčiji, kjer ljudje zaprosijo za azil. Takrat se opravlja prava registracija. Nekatere bodo vrnili, ekonomske migrante iz Turčije, Kosova, Albanije, Alžirije, kot jih vračamo tudi mi. Ampak tiste, ki ne prihajajo iz varnih držav, smo sprejemali najbolj organizirano, kot smo jih lahko, in do zdaj se na srečo ni nikomur nič zgodilo. Najbolj me je prizadel poskus, da bi prikazali, kot da mi ljudi izpostavljamo mrazu. Na srečo imamo vse posneto.
Kje vidite rešitev?Še enkrat: v Grčiji. Če Grčija in Frontex ne moreta preprečiti prihodov na turški meji, bomo šli vsi skupaj na makedonsko-grško mejo. Da ustavimo prehode tam. Ampak zadevo bi bilo najbolje rešiti med Turčijo in Grčijo. Grčija ima štiristo letal, šest fregat, ima najmočnejšo obalno stražo na Mediteranu. Če bi hoteli, bi to lahko preprečili.
