Možda ovo da pravo objašnjenje o čemu se radi, možda bi bilo dobro da se sve skupa prebaci u temu gdje se piše o deminiranju.
Prevod jednog dijela novinskog članka:
“radi se o američkoj avio bombi GP 500lb AN-M64 A1 sa kemijskim upaljačem. Navodno ju je bombarder odbacio neaktiviranu, bio je pogođen, jer je upao u PZ vatru. Iako je neaktivirana (upaljač bez osiguranja), jako je opasna. Demineri su se savjetovali sa stranim stručnjacima (austrijancima), koji imaju iskustva sa takvim bombama. ( od bombe istog tipa su 2000.godine, njemačkom gradu Göttingen, poginula trojica pirotehničara, nekoliko ih je bilo ranjeno; prošle godine su austrijanci u Gracu na mjestu pronalaska aktivirali takvu bombu -120kg TNT)
Poslije aktiviranja upalača može bomba eksplodirati nakon jednog ili 144 sata (kako je tempirana nitko nezna). Upaljač se aktivira pucanjem ampule sa acetonom, koji uništi membranu iz celuloida.
Postoje dva načina uništenja deflagracijom ili detonacijom, koji način će primjenit još nije određen…….. Vir: Primorske novice
http://www.primorske.si/2014/06/17/Bombo-bodo-kmalu-razstrelili#Bombo bodo kmalu razstrelili
sreda, 18. junij 2014
Ameriško letalsko bombo, ki leži 14 metrov od potopljenega tovornega splava Maona v Piranskem zalivu, bodo razstrelili tam, kjer leži. Po posvetu z avstrijskimi strokovnjaki je postalo jasno, da je ne smejo premikati. Po neuradnih informacijah naj bi jo uničili v enem tednu.
PIRAN I> “Danes smo se dogovorili, da se bomo znova potopili do bombe, še enkrat opravili vse meritve in potrdili njeno identifikacijo. Če bomo ugotovili, da gre nedvomno za bombo s kemičnim vžigalnikom, jo bomo uničili na kraju samem,” nam je včeraj popoldne potrdil Igor Boh, vodja izobraževanja in usposabljanja pripadnikov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS).
Vodje pristojnih služb so se včeraj namreč sestali v Istri, da bi odločili, kaj storiti z nevarno bombo. Zanjo so sicer vedeli že dlje časa, da gre za nevarno ameriško letalsko bombo GP 500lb AN-M64 A1, ki ima kemični vžigalnik, pa so odkrili šele prejšnji petek. Takrat so namreč končali “selitev” petih nemških protiladijskih min iz bližine strunjanskega školjčišča na novo lokacijo, ob koncu akcije pa so preverili še, kako je z bombo pri Maoni.
Ameriški bombnik je bombo sicer odvrgel v morje neaktivirano, samo zato, da bi se je znebil, ker naj bi ga menda zadela nemška protiletalska obramba. Kljub temu je po 70 letih še bolj nevarna, kot je bila ob padcu v morje.
Po 70 letih še vedno nevarna kemija
V kemičnem vžigalniku je namreč ampula z acetonom in ko se ampula razbije, se aceton razlije in sproži udarno iglo. Aceton zadržuje le celuloidna membrana, ki po 70 letih ni več tako trdna in nepropustna, zato bi bilo premikanje takšne bombe skoraj samomorilsko dejanje. Med odstranjevanjem takšne bombe so poleti 2010 v nemškem mestu Göttingen umrli trije pirotehniki, šest je bilo hudo ranjenih, tako bombo so leta 2011 morali razstreliti sredi avstrijskega Gradca, predlani pa sredi bavarske prestolnice München.
Še pred nekaj dnevi so naši strokovnjaki predvidevali, da bi bombo lahko privezali, jo nato z velike razdalje povlekli stran od Maone ter dvignili za nekaj metrov od tal in tako preprečili uničenje morskega dna.
Ni druge rešitve
“Vendar smo pri izmenjavi podatkov s tujimi strokovnjaki dobili podatek, da s takim ravnanjem ne bi bistveno zmanjšali posledic za morsko dno. Obenem so nam pojasnili, da bi z dvigovanjem bombe, pa čeprav za nekaj metrov, povzročili spremembe pritiska v bombi, zaradi česar bi lahko počila. To pa z vidika varnosti ni sprejemljivo, zato smo sklenili, da jo bomo razstrelili na kraju, kjer leži,” je pojasnil Boh. Naši strokovnjaki so se v minulih dneh posvetovali predvsem z avstrijskimi.
Na vprašanje, ali to pomeni konec razbitin Maone, je Boh odgovoril, da se bo po vsej verjetnosti zgodilo prav to. “Tudi razbitine in samo morsko dno smo dali na tehtnico. Vendar so na drugi strani življenja in zdravje ljudi, zato je bila odločitev jasna,” je poudaril Boh. Bomba leži le 14 metrov od desnega boka potopljene Maone, proti notranjosti Piranskega zaliva.
Kako jo uničiti?
V naslednjih dneh naj bi se pripadniki državne enote za varstvo pred NUS in enote za tehnično potapljanje intenzivno pripravljali na operacijo, še naprej izmenjevali mnenja s tujimi strokovnjaki in najkasneje v enem tednu bombo uničili. “Akcijo bomo pripravili do te mere, da jo bomo izvedli strokovno, varno in s čim manjšim vplivom na okolje,” je povedal Boh.
Kako bodo razstrelili 120 kilogramov trinitrotoluena (TNT), ki je v bombi, naj bi se odločili danes. Bombo bi lahko z manjšimi eksplozijami razbili na več kosov (deflagracija), lahko bi jo uničili celo hkrati (detonacija), v najslabšem primeru pa bi lahko sprožili kemični vžigalnik, ki bi bombo aktiviral. Težava je v tem, ker po proženju s kemičnim vžigalnikom bomba eksplodira z zamikom od ene do 144 ur. Na kakšen zamik je nastavljena ta bomba, pa seveda ne ve nihče. Če bi se to zgodilo, bi morali območje zastražiti in ga varovati najmanj šest dni (144 ur), preden bi bomba končno eksplodirala.
